Nagrada v programu Socialna Vključenost in nova zakonodaja

No, pa je tudi mene doletela naloga, da nekaj napišem o »zloglasni« novi socialni zakonodaji. O tem, zakaj je dobra oziroma zakaj ni. Ne bom razpredala, se bom pa dotaknila tistega njenega dela, ki se nanaša na uporabnike, sodelujoče v programu Socialna vključenost.

Program Socialna vključenost je socialni program, ki je namenjen podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. Vanj se lahko vključujejo brezposelne osebe, ki so po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji od ZRSZ prejele Odločbo o nezaposljivosti (kar pomeni, da je njihova preostala delazmožnost (trenutno) nižja od 30 %) ter od 1. januarja 2012 tudi invalidi I. kategorije z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije brez pravice do invalidske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki nimajo možnosti vključitve v ustrezne socialnovarstvene storitve.
Poglavitni cilj programa je ohraniti in okrepiti invalidovo preostalo delovno zmožnost, kar vpliva na povečanje zaposljivosti posameznika in v končni fazi lahko pripelje do ponovitve ocenjevanja delazmožnosti in ob ugodnem razpletu do zaposlitve.
Poleg tega cilja so pomembni cilji še:
- vzpodbujanje socialne vključenosti, širjenje repertoarja lastnih vlog v življenju in socialnem okolju;
- pridobivanje novih socialnih izkušenj in s tem izboljšanje komunikacijskih sposobnosti;
- učenje sodelovanja v delovni skupini, organiziranja dela, prevzemanja odgovornosti;
- učinkovitejše obvladovanje konfliktnih situacij;
- pozitivna samopodoba in samopotrjevanje.
Uporabnik, ki je vključen v program, je upravičen do povrnitve potnih stroškov, nadomestila za malico, prejme pa tudi nagrado, ki je odvisna od same prisotnosti v programu. In kje tiči zajec?

Po stari zakonodaji je uporabnik, vključen v program Socialna vključenost, ki je bil hkrati tudi prejemnik denarne socialne pomoči, le-to prejel v celoti, torej nagrada, izplačana iz naslova obiskovanja programa, ni bila upoštevana pri odmeri višine denarne socialne pomoči. A glej ga zlomka. Nova zakonodaja prinaša »novosti«. Nagrada iz naslova socialne vključenosti se med »dohodki, ki se upoštevajo«, razlaga kot dodatek za aktivnost, in če smo malce ironični, spodbuja SOCIALNO IZKLJUČENOST!
Ko sem preverjala prakso po Sloveniji, sem ugotovila, da nekateri centri za socialno delo pri odmeri denarne socialne pomoči nagrado upoštevajo kot dohodek, nekateri pa ne. Izkazalo se je celo, da znotraj istega centra dve strokovni delavki ravnata različno. V zvezi s tem problemom ter tudi z bojaznijo, da bo upoštevanje nagrade pri odmeri denarne socialne pomoči negativno vplivalo na motivacijo uporabnikov za obiskovanje programa, sem se v marcu obrnila na MDDSZ, na podsekretarko Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja.
Ker v nekem doglednem času odgovora s strani MDDSZ nisem prejela, sem se nanje obrnila osebno. Dobila sem odgovor, da so s »težavo« seznanjeni in so vprašanje posredovali Direktoratu za socialne zadeve, a odgovor še čakajo. Vendar, po njihovih besedah, bo po vsej verjetnosti praksa obveljala, torej nagrada se bo kljub vsemu upoštevala v odmero višine denarne socialne pomoči.
In sedaj se vprašajmo, kaj to pomeni za samo izvajanje programa Socialna vključenost? Nova zakonodaja namreč uporabnika dobesedno »sili« v neaktivnost. Zakaj bi vsak dan vstajal ob 7 h, če lahko spim do 9 h? Zakaj bi 6 ur nekaj počel, če lahko 6 ur ne počnem nič in na koncu dobim isti denar?
In nadalje − kaj to pomeni za uporabnika s težavami v duševnem zdravju z vidika njegovega zdravja? Do sedaj je bil aktiven, za svojo aktivnost je bil nagrajen, počutil se je koristnega, družil se je s »sodelavci«, bil je SOCIALNO VKLJUČEN!
V zvezi z omenjeno problematiko sem se obrnila tudi na nekatere ostale izvajalce programa socialne vključenosti in zaznala interes, da se problema lotimo skupaj. Več o tem pa v prihajajočih mesecih.

Dodajam:
Posamezniki, ki so trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let – ženske in 65 let – moški in z dohodki ne presegajo predpisanega cenzusa ter izpolnjujejo iste pogoje kot pri pravici za denarno socialno pomoč, imajo pravico do varstvenega dodatka. Kar pomeni, da vlogo za uveljavitev varstvenega dodatka lahko vložijo tudi vključeni v program socialne vključenosti, o pravici do dodatka pa odloča center po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih.

Saška Žnidarc,
Strokovna vodja programa zaposlovanja in delovnega usposabljanja