Ministrstvo za socialo: Kljub varčevanju želijo ohraniti nivo socialne varnosti

V kolikšni meri se država zaveda povezave med stresom, počutjem in duševno boleznijo, ter s kakšnimi preventivnimi in kurativnimi ukrepi rešuje to problematiko? Skratka ali obstaja povezava med aktualnimi političnimi odločitvami, stanjem negotove prihodnosti, krčenjem socialnih transferjev ter lastnim počutjem? S tem vprašanjem smo se obrnili tako na ministrstvo za zdravje kot ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na ministrstvu za zdravje, kjer se ukvarjajo z zdravstvenimi vidiki duševnega zdravja in z zakonom o duševnem zdravju, pravijo, da so se znašli v „izrednih razmerah“: imajo začasnega ministra, poudarek je le na nekaj prioritetah, ukvarjajo se s težavami s korupcijo v zdravstvu, dejstvo pa je tudi, da vse okrog duševnega zdravja oziroma zakona in aktov stoji, skratka ni dejavnosti in se nič ne premika naprej. 

Socialno ministrstvo pa nam je odgovorilo, da se skrb za duševno zdravje tako pri nas kot v drugih državah v zadnjih letih pravzaprav krepi, postaja ključna sestavina zdravstvene in socialne politike.
Svetovna zdravstvena organizacija definira duševno zdravje kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija sposobnosti, se spoprijema z vsakdanjim stresom, je učinkovit pri delu in prispeva v svojo skupnost. Duševne motnje so breme za posameznika, svojce in celotno družbo, pravijo da naj bi evropske države „stale“ okrog štiri odstotke bruto družbenega proizvoda. Analize kažejo, da v glavnem zaradi izgubljene produktivnosti, saj kar 65 odstotkov stroškov nastane zunaj zdravstvenega sektorja, osrednji vzroki pa so dolgotrajna odsotnost z dela, nezmožnost za delo in prezgodnja upokojitev. Na ministrstvu se zavedajo, da je za človeka duševna motnja pravzaprav velika ovira, ki vodi v diskriminacijo, ob tem se kršijo človekove pravice, dokazana je tudi povezava med duševnimi motnjami in revščino. Ljudje so diskriminirani, izključeni in nespoštovani.
Kot že rečeno, je zdravstvena politika okrog duševnega zdravja opredeljena v zakonu o duševnem zdravju, na področju socialnega varstva pa je zakon vpeljal tri pomembne novosti – koordinatorja obravnave v skupnosti, zastopnika pravic ljudi na področju duševnega zdravja ter multidisciplinarne time, ki se oblikujejo na centrih za socialno delo - za vsak posamezni primer posebej. Ministrstvo
sofinancira tudi številne programe nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja: Šent, Altra, Ozara, Paradoks... „Na ministrstvu se zavedamo, da tudi aktualna finančna kriza, ki s seboj
prinaša večjo brezposelnost, poglablja revščino, s tem pa lahko vpliva na povečanje duševnih težav. Zato si intenzivno prizadevamo, da bi kljub varčevanju ohranili nivo socialne varnosti in sredstva za socialne transferje,“ pojasnjuje Aleksandra Klinar Blaznik, vodja službe za odnose z javnostmi. Na ministrstvu so prepričani, da jim je to letos relativno dobro uspevalo, tudi tako, da so v državnem proračunu ohranili sredstva za zagotavljanje socialne varnosti. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so namreč v letu 2013 namenili več kot 1,2 milijarda evrov, sredstva pa se bodo v prihodnjih dveh letih celo še povečala. Denimo za izvajanje programa Jamstvo za mlade, vključno s pobudo za mlade (YEI) nameravajo v letu 2014 nameniti več kot 76 milijonov evrov in omogočiti več kot 60.000 vključitev, v letu 2015 pa več kot 77 milijonov evrov in omogočili več kot 52.000 vključitev.
Sicer pa je vlada že sprejela spremembe in dopolnitve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter spremembe in dopolnitve zakona o socialno varstvenih prejemkih. Po novem se bo pri odmeri pravic upošteval bolj realni materialni položaj vlagatelja kot doslej. V dohodek družine se denimo ne bo več všteval celotni otroški dodatek, ravno tako bo ugodnejši način upoštevanja dohodka od študentskega dela. Širi se tudi krog upravičencev do denarne socialne pomoči in
varstvenega dodatka, zvišujejo dodatek na otroka v enostarševski družini, centri dobivajo več prostega preudarka pri upoštevanju nepremičnine. Svojci - dediči ne bodo več vračali vse prejete pomoči, pač pa le delno. Ohranjajo - dosedanja ureditev je namreč začasna - sistem sofinanciranja
šolske in dijaške prehrane, ki je v preteklem šolskem letu omogočil subvencioniranje šolske prehrane 165.000 otrokom in dijakom.

Ingrid Mager