Socialna država naj bi zagotavljala svojim državljanom določeno stopnjo socialne varnosti. V primerjavi z marsikaterimi sosednjimi državami, je Slovenija precej bolj socialna država in ustreznejše poskrbi za ljudi v stiski. Še zlasti dobro je pri nas urejeno področje starševskega varstva in družinskih prejemkov.
Z varčevalnimi ukrepi je vlada sicer nekoliko posegla na to področje, vendar je kljub tem posegom to področje pri nas še vedno bolje urejeno kot marsikje drugje v EU. Podobno lahko rečemo tudi za sistem zdravstva, šolstva ipd. V primerjavi z drugimi državami, še zlasti državami nekdanje Jugoslavije, ima Slovenija zelo dobro dodelan in učinkovit sistem in je stopnja socialne varnosti višja.
Država velik del sredstev namenja za izvajanje različnih programov oziroma ukrepov, ki pripomorejo k večji socialni varnosti njenih državljanov. Veliko skupin ljudi je, ki so tako ali drugače prikrajšani in zaradi tega potisnjeni na rob družbe in socialno izključeni. K zmanjšanju njihove socialne izključenosti država pripomore z različnimi oblikami pomoči, programi oziroma ukrepi. Tu ne gre le za socialne transferje, temveč tudi za druge ukrepe, ki pripomorejo k večji socialni varnosti državljanov.
Večina ljudi je mnenja, da nam država ne nudi dovolj, da ne poskrbi dovolj za tiste, ki so pomoči potrebni. Vendar pa je takšno stališče morda le posledica lastne stiske oziroma še bolj verjetno posledica gospodarske krize. Država namreč išče izhode iz krize, istočasno pa mora na drugi strani poskrbeti tudi za posledice, ki jih je gospodarska kriza prinesla, kar je večkrat lahko sizifovo delo. Morda je ravno to vzrok za marsikateri očitek državi s strani njenih državljanov. Res pa je, da so višine pomoči oziroma cenzusi zelo nizki, razlog za to pa je v tem, da so pomoči namenjene zadovoljevanju minimalnih potreb in je posameznik tako motiviran za izboljšanje svojega položaja. Poleg tega pa je vedno potrebno slediti temu, da nekdo, ki si sredstva zagotavlja sam z delom, ne sme biti v slabšem položaju od prejemnika pomoči.
S 1. 1. 2012 je na področju socialnih transferjev začela veljati nova zakonodaja, katere namen je bilo zagotoviti čim bolj pravično porazdelitev sredstev. Posamezniku naj bi bilo uveljavljanje in uresničevanje pravic olajšano, saj se vse pravice sedaj uveljavljajo na enem mestu, kar povečuje tudi nadzor nad razdeljevanjem sredstev, preprečuje pa se tudi morebitno kopičenje pravic. Ker so se v praksi pokazale marsikatere pomanjkljivosti, ki jih je nova zakonodaja prinesla, je ministrstvo že pripravilo spremembe, ki bodo pri dodeljevanju pravic upoštevale bolj realno stanje družine oziroma posameznikov. Država se namreč skuša prilagoditi trenutnim razmeram in krizi.
Sama sicer menim, da je naša država socialna država, vendar pa je na področju sociale potrebno še marsikaj storiti oziroma za marsikatere skupine poskrbeti. Velik del težave seveda predstavlja brezposelnost ljudi, vendar pa nikakor ne smemo pozabiti na zaposlene ljudi, ki prejemajo minimalne dohodke, in tiste, ki s svojimi dohodki ne dosegajo praga revščine oziroma je njihova socialna varnost ogrožena. Morda bi bilo potrebno storiti tudi več za tovrstno populacijo. Zdi se namreč, da so varčevalni ukrepi največkrat usmerjeni prav v te ljudi, zato so še bolj potisnjeni na rob revščine. Ob iskanju rešitev oziroma izhoda iz gospodarske krize država vedno težje sledi temu, da ostaja socialna država.
Pri zagotavljanju socialne varnosti bi se morali bolj zgledovati po državah, kjer je stopnja revščine nizka. Morali bi sprejemati bolj dolgoročno usmerjene ukrepe in ne le kratkoročne. Potrebno bi bilo okrepiti gospodarstvo, saj bomo le tako lahko uspešno ohranili socialno državo. Več bi bilo potrebno storiti tudi za mlade, kar se v zadnjem času v neki meri že uresničuje. Prevečkrat pa pozabljamo na tisto vmesno populacijo, na populacijo ljudi, ki si z lastnim delom ne more zagotoviti socialne varnosti, in na populacijo ljudi, ki si socialne varnosti ne more zagotoviti zaradi prikrajšanosti oziroma invalidnosti. Morda bi bilo potrebno sprejeti še več ukrepov in oblik pomoči, ki bi bili usmerjeni tudi v to populacijo. Vsekakor pa je potrebno obdržati tudi tiste oblike pomoči, ki so se izkazale za učinkovite.
Maja Renko, CSD Trbovlje
Stran je namenjena objavi člankov v slovenskem jeziku s področja socialnega dela, psihologije, zaposlovanja in sorodnih strok.