Z novim letom je tudi v praksi zaživela napovedana prenova socialne zakonodaje. Na ministrstvu poudarjajo, da gre za pozitivne spremembe, ki naj bi področje socialnih transferjev pripeljale do večje transparentnosti, hitrejših postopkov in predvsem do večje pravičnosti in boljše možnosti zmanjševanja zlorab.
V določenih točkah sam zakon res stremi k omenjenim spremembam, vendar širša slika nekako ves čas pušča kisel priokus, da gre predvsem za varčevalne ukrepe. Opaznejše spremembe so se zgodile tudi na področju varstvenega dodatka, ki je po novem obravnavan kot eden izmed socialnih transferjev, država pa se v primeru njegove podelitve zavaruje z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi. Na ministrstvu zagotavljajo, da bo ukrep pripomogel predvsem k večji pravičnosti podeljevanja varstvenega dodatka, saj upošteva celotno premoženje posameznika in ne samo neposredne dohodke, ponuja pa se tudi vzporedna pozitivna posledica v obliki sproščanja krča na nepremičninskem trgu. Kar seveda pomeni, da se računa s tem, da bo marsikdo bolj ali manj prisiljen v prodajo nepremičnine. Situacija nekako ne pušča najboljšega vtisa, ko se po večini že tako šibkejše posameznike, prejemnike varstvenega dodatka (in denarne socialne pomoči), pahne na področje zapletenega, dobičkonosnega in nesolidarnostnega nepremičninskega trga. Večina prejemnikov se za ta korak verjetno niti ne bo odločila. Veliko preprosteje kot prodati nepremičnino, v kateri morda bivajo že celo življenje, je enostavno odpovedati se pravici do prejemanja varstvenega dodatka. V tem kontekstu vidim izredno pomembno vlogo centrov za socialno delo, ki bi morali dosledno preverjati, ali upravičenec resnično ne želi več prejemati dodatka oziroma ali si to v resnici lahko tudi privošči. Bojim se namreč, da bo v marsikaterem primeru prišlo do nerealnega odpovedovanja pomoči zaradi želje po ohranjanju premoženja za dediče, ponekod pa verjetno tudi do manipuliranja in pritiskov s strani teh dedičev. Načeloma se sicer strinjam z varuhinjo človekovih pravic, dr. Zdenko Čebašek - Travnik, ki pravi, da je vračanje socialne pomoči del socialne pravičnosti, saj »… so prejeta sredstva olajšala obveznosti vzdrževanja premoženja, na primer stanovanja ali hiše. Nepravično bi torej bilo ohranjeno premoženje prepustiti dedičem, ki morda z zapustnikom niti niso imeli družinskega razmerja ali skupnega gospodinjstva«. Vendar hkrati menim, da spremembe, zapisane v taki obliki, še vedno dopuščajo veliko prostora za manipuliranje, izigravanje in nepravilnosti. Zadeve vsekakor niso jasne in enoznačne, zato sem prepričana, da bo nova zakonodaja za nekatere predstavljala premik na boljše, spet za druge premik na slabše. Med slednjimi bo po mojem mnenju veliko posameznikov, ki se enostavno ne znajdejo v vsej poplavi sprememb in so pri izpolnjevanju obsežne vloge ter razumevanju svojih pravic odvisni od dobre volje in posluha za sočloveka socialnih delavcev in drugega strokovnega kadra.
Poleg vsebine novega zakona pa bi se rada dotaknila tudi nerazumljivih napak in nejasnosti pri sami izvedbi oziroma uveljavljanju sprememb. Ob izpolnjevanju vlog z nekaterimi našimi uporabniki v dnevnem centru Novo mesto smo naleteli na določena vprašanja, na katera nam niso znali odgovoriti niti na ministrstvu kaj šele na centru za socialno delo. Takšno ravnanje se mi zdi nedopustno, vendarle gre tukaj za sredstva, ki posameznikom pomenijo zagotovilo za osnovno preživetje. Odprta vprašanja in nerazrešeni pogoji vzpostavljajo stanje napetosti, negotovosti in strahu, ki so za vsakogar neprijetni in nezaželeni, toliko bolj pa za ljudi, ki so le korak od revščine in komaj shajajo iz meseca v mesec. Gotovo ni nikomur v ponos niti zamujanje pri obdelavi vlog zaradi težav z aplikacijo za obdelavo vlog.
Kaj točno bodo zapisane spremembe prinesle, trenutno poznamo samo iz teoretičnih napovedi. Resnične posledice nove zakonodaje se bodo razkrile šele čez čas, ko bodo zaživele tudi v praksi. Upam, da rezultati ne bodo tako pesimistični, kot kaže na trenutke.
Nastja Salmič
Rubrika je namenjena pogledu oseb s težavami v duševnem zdravju izraža stališča, mnenja in interpretacije posameznikov, ne pa stališč ŠENTa, uredništva ali v prispevku omenjenih institucij.