Državljani imajo nekatere pravice, npr. dobivati pomoč, če so težje zaposljivi, ter pravico do plačane nagrade. Imajo tudi možnost, da delajo toliko, kot zmorejo, v kolikor ne zmorejo običajnega delovnega tempa. Ne zdi pa se mi prav, da država z nekaterimi dela tako, kot se ji zazdi. Navadni državljani morajo poprijeti za vsako delo, ki se jim ponudi, kajti za državo je pomembno, da se denar vrača nazaj v proračun. Tajkuni, ki pa denar pokradejo, oškodujejo državo in proračun, ostanejo čistih rok, nedolžni in nekaznovani. Tukaj zakoni ne veljajo za vse.
Ne zdi se mi prav, da obstajajo takšne razlike v plačah med direktorji in navadnimi delavci. To bi zagotovo spremenil. Kakor tudi upoštevanje pravil, ki bi morala veljati za vse. Tako za tiste na vrhu kot za tiste na dnu lestvice. Prav gotovo morajo za svoje napačne poslovne poteze odgovarjati tisti, ki so se o njih odločali.
Marko M.
Rubrika je namenjena pogledu oseb s težavami v duševnem zdravju izraža stališča, mnenja in interpretacije posameznikov, ne pa stališč ŠENTa, uredništva ali v prispevku omenjenih institucij.