Najprej poglejmo, kaj psihološka prva pomoč sploh je:

Kaj je?

• zagotavljanje praktične oskrbe in nevsiljive pomoči
• ugotavljanje potreb in stanja
• pomoč ljudem, da zadovoljijo temeljne potrebe (na primer hrana in voda, informacije)
• poslušanje ljudi brez pritiskanja nanje, naj govorijo
• opogumljanje in pomirjanje ljudi
• pomoč ljudem, da pridejo do informacij, nasvetov in socialne podpore;
• zaščito ljudi pred nadaljnjo škodo

Kaj ni?

• Ni pomoč, ki bi jo lahko izvajali izključno strokovnjaki.
• Ni strokovno svetovanje.
• Ni »psihološki debrifing«

Predvsem si je potrebno zapomniti, da PPP ni »psihološki debrifing«, to je podroben pogovor o izkušnjah takoj po preživetem travmatičnem dogodku. V filmih boste velikokrat videli psihiatra ali psihologa, ki takoj po dogodku sprašuje prisotne »Povejte mi kako ste se počutili?« in podobno.

To NI psihološka prva pomoč. Raziskave kažejo, da če more človek še enkrat podoživeti travmo po dogodku mu to NE pomaga, ampak škodi. Naši možgani se včasih s pozabljanjem zaščitijo pred travmo, in skoraj nikoli ni primerno, da stvari ki jih poskušamo pozabiti vlečemo na plan takoj po travmatičnem dogodku.

Kdaj jo nudimo?

Po travmatičnem dogodku ali duševni stiski, ko usposobljeni in pristojni strokovnjaki še niso prisotni.

Kdaj je ne nudimo?

• Ko so prisotni usposobljeni strokovnjaki.
• Ko imamo opravka z osebami z resnimi, življenje ogrožajočimi poškodbami, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč (POKLIČIMO REŠILCE)
• Ko imamo opravka z osebami, ki so tako hudo prizadete, da ne morejo poskrbeti zase ali svoje otroke
• Ko imamo opravka z osebami, ki se lahko samopoškodujejo
• Ko imamo opravka z osebami, ki lahko poškodujejo druge

Na kaj naj pazimo?

Pazite, da ob administraciji PPP zagotovite:

• Varnost
• Dostojanstvo
• Pravice

Kako?

• Opazujte: umirite se, poskrbite za svojo varnost in razmislite, preden se lotite dela
• Poslušajte: Predstavite se s vojim imenom in imenom organizacije, Ostanite v bližini, Ne silite in pazite da zagotovite osnovne potrebe (Zaščita, oblačila, hrana, voda). Poskrbite da komunicirate umirjeno in da podajate samo to, kar veste
• Povezujte: S službami in svojci, predvsem otroke povežite s starši ali skrbniki

 

Kaj ima tukaj zraven anksioznost?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/10-oktober-2016-svetovni-dan-dusevnega-zdravja) poročajo, da je bilo leta 2014 več kot 17.000 ljudi v Sloveniji obravnavanih zaradi anksioznih motenj, kar pomeni, da vsaj za neko obliko take motnje verjetno trpi kdo, ki ga poznate, V takih primerih je izjemno pomembna psihološka prva pomoč v obliki preprostega pogovora kot svetuje  Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ:

»Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje…”

 

Pri nudenju PPP duševno bolnim je potrebno zagotoviti, da so jim dostopna zdravila, svojci in njihova obstoječa mreža pomoči.

NAJPOMEMBNEJŠE:

ZAGOTOVITE SVOJO VARNOST

PRIPRAVITE SE PRED INTERVENCIJO

 

Podrobneje na: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/44615/54/9789612850364_slv.pdf?ua=1