Poštenost je lepa čednost!

Bil je prelep sončen dan, jaz pa sem hitela na popoldanski tečaj Cestno prometnih predpisov,
kot vedno, se mi je tudi tokrat mudilo. Zatopljena v svoje misli sem na tleh zagledala
denarnico. Refleksno sem jo pobrala, nato pa me je prešinilo :« Ojoj, kaj naj naredim s to
denarnico?«
Prva stvar, ki mi je padla na pamet, je bila, da sem poklicala vodjo stanovanjske, ji razložila
situacijo in vprašala, kaj naj naredim. Ali naj jo pustim tam, kjer sem jo našla? Ali pa jo
vzamem in odnesem na policijsko postajo? Po pogovoru z vodjo sva prišle do sklepa, da je
bolje, če jo vzamem in predam policiji, saj je vprašanje ali bo naslednji najditelj pošten.
V denarnici je bila gotovina, dokumenti, bančne kartice in razne fotografije.
Naslednji dan sva z vodjo, pred odhodom na policijsko postajo, poskusile v telefonskem
imeniku poiskati telefonsko številko gospoda, ki je izgubil denarnico. Našle sva kontakt!
Obvestile sva gospoda, da je denarnica na varnem in se dogovorile za predajo.
Veselje in sreča sta bila neizmerna, tako pri gospodu in njegovi ženi, kot pri meni in vodji.
Gospod me je od veselja objel in tudi finančno nagradil, toda občutek, da sem naredila dobro
delo in nekoga s svojo poštenostjo razveselila, pa nima cene.
Pa naj še kdo reče, da poštenost ni lepa čednost!

M.O (Stanovalka stanovanjske skupine za mlade Nova Gorica)