Objavljamo članek portala vizita.si

Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.

Skrbi in stres so običajni odzivi na zaznane ali resnične grožnje v trenutkih, ko se soočamo z negotovostjo in neznanim, zato je povsem razumljivo, da veliko ljudi po vsem svetu doživlja strah v zvezi s pandemijo covida-19. Življenje se nam je že v samem začetku leta v veliki meri obrnilo na glavo. Pojavila se je neznanka, ki je prinesla eksistencialne probleme, strah pred okužbo in izgubo zdravja in težave različnih razsežnosti v medosebnih odnosih. Naše gibanje je postalo omejeno v podporo prizadevanjem za zadrževanje in upočasnitev širjenja virusa.

Soočeni smo bili z novo realnostjo dela od doma, številni tudi z brezposelnostjo, šolanjem otrok na domu in pomanjkanjem človeške bližine z ostalimi družinskimi člani, prijatelji in sodelavci. Hkrati pa smo prehajali skozi različne stopnje strahu, negotovosti, zaskrbljenosti, jeze ... Nekaterim so se poslabšale že obstoječe težave v duševnem zdravju, drugim so se pojavile, tretji so doživeli večje krize v medosebnih odnosih. Nekdo je izgubil vir dohodka, drugi ljubljeno osebo. Verjetno ni področja našega življenja, na katerega pandemija ne bi imela vpliva.

• Tesnoba, depresija in travma. V času pandemije se je izkazalo, da imajo ljudje po vsem svetu več težav z duševnim zdravjem kot pred pandemijo. Pojavljajo se simptomi in znaki stresa, tesnoba, depresija in posttravmatska stresna motnja. Bolj kot se ukvarjamo s stvarmi, na katere nimamo vpliva, slabše je naše počutje in višja je raven stresa.

• Osamljenost. Samoizolacija je v mnogih prebudila tudi občutke osamljenosti, zapuščenosti, ranljivosti in pesimizma. Ljudje smo socialna bitja, ki potrebujemo bližino drugega, a ne vsi v enaki meri. Izkazalo se je, da pomanjkanje socialnih stikov veliko lažje prenašajo pozitivno naravnani posamezniki, ki so usmerjeni v prihodnost. Prav tako izolacija manj težav dela introvertiranim posameznikom.

• Nasilje v družinah. S pandemijo je po vsem svetu naraslo tudi nasilje v družinah, zlasti nad ženskami in dekleti. Vzroki za to naj bi bili stiska zaradi samoizolacije, več časa, preživetega skupaj, brezposelnost in finančne težave, potlačeni konflikti, nezmožnost samoregulacije … Ni treba poudarjati, da izpostavljenost zlorabi za žrtev predstavlja še dodaten stres in trpljenje.

• Osebnost, življenjski slog, demografija. Čeprav so starejši podvrženi večjemu tveganju za zdravje, se zdi, da imajo mlajše generacije več čustvenih težav. Po študijah iz Španije, Kitajske in Slovenije so mlajši v času pandemije bolj depresivni, zaskrbljeni, travmatizirani kot starejši. Enako velja za ženske, ki se v tem obdobju počutijo bolj osamljene. Kako se znajdemo v težkih časih, je odvisno tudi od naše sposobnosti prenašanja negotovosti in stiske. Čeprav se nikomur ni lahko soočati z neznanim, imajo nekateri pri tem več, drugi manj težav. Tisti, ki bolj premlevajo, razmišljajo in se ukvarjajo s stvarmi, na katere nimajo vpliva, se bolj bojijo in doživljajo več stresa in tesnobe.

• Ogrožene skupine. Večja ranljivost za težave v duševnem zdravju se je izkazala pri ljudeh z že obstoječim slabšim zdravstvenim stanjem in kroničnimi boleznimi ter posameznikih z nestabilnim, nizkim dohodkom in nižjo izobrazbo. Ena od raziskav je pokazala, da se ljudje z najnižjimi dohodki najbolj bojijo okužbe s koronavirusom.

• Zaposlitev. Pandemija je močno posegla tudi v delovne procese. Medtem ko zdravstvo ječi pod težo vseh okuženih, so na drugi strani v številnih poklicih prešli na delo na daljavo. Nekaterim se je zmanjšal obseg dela, drugi so ostali celo brez zaposlitve. Vsak od naštetih primerov se sooča s težavami, bodisi sta to izrazit stres na delovnem mestu ter usklajevanje dela in družine bodisi je to stiska zaradi izpada dohodka. Vse našteto pa je povezano tudi z duševnim zdravjem.

• Družbena omrežja. Izkazalo se je tudi, da ima izpostavljenost družbenim omrežjem močno negativen vpliv na počutje tudi v času pandemije. Posamezniki, ki so več časa uporabljali različne družbene platforme, so pogosteje občutili stres, jezo, občutek nemoči, tesnobo in depresijo. Delni razlog za to je (morda) tudi to, da so glavne teme vsebin na družbenih omrežjih pandemija, virus, izolacija in ukrepi. Če se vam zdi, da se po uporabi Facebooka ne počutite dobro, ga vsaj za nekaj časa omejite ali ukinite. Prav tako je velikega pomena tudi iskanje verodostojnih virov informacij. Ozaveščenost sicer pomaga zmanjšati negotovost in tesnobo, toda preobremenitev z informacijami je lahko tudi močno vznemirjajoča.

Kako si lahko v tem času pomagamo sami?

Strategije samopomoči so nam lahko v veliko pomoč pri vzdrževanju duševnega in telesnega zdravja in prevzemanju odgovornost za svoje življenje. Vsi vemo, da sta telo in um povezana, zato je pomembno, da smo pozorni na svoje telesno zdravje. To pomeni, da kljub spremembam življenjskega sloga poskrbimo za zadostno količino spanca ter redne in uravnotežene obroke hrane in da se izogibamo tobaku, alkoholu in drugim substancam. Pomembno je tudi, da zavestno omejimo čas, ki ga preživimo za zasloni (telefonskimi in televizijskimi) ter najdemo trenutke v dnevu, ki jih namenimo le sebi. Poleg naštetega pazimo tudi na svoje psihično zdravje, tako da se izogibamo sprožilcem stresa. To pomeni, da se poskušamo karseda držati ustaljene rutine – predvidljivost nam namreč daje občutek, da imamo stvari pod kontrolo. Pomembno je tudi, da omejimo izpostavljenost dnevnim novicam, še posebej če nas te pogosto razburijo. Ohranjajmo zaposlenost, saj nas ta oddalji od kroga negativnih misli, ki napajajo tesnobo in depresijo. Kako? S pomočjo opravil, s katerimi ste dolgo odlašali, ukvarjanjem z novimi hobiji, učenjem novih veščin …

Velikega pomena je tudi osredotočanje na pozitivne misli – namesto da bi se izgubljali v težkih občutjih in premlevali o prihodnosti, je pomembna perspektiva hvaležnosti. Ohranite občutek upanja in sprejmite spremembe. V težjih trenutkih pride prav tudi ’moralni kompas’ ali duhovno življenje; če moč črpamo iz sistema prepričanj, je to lahko velika tolažba. Nenazadnje pa je pomembno tudi določiti prioritete. Naj vas ne prevzame ustvarjanje seznama stvari, ki jih morate v tem času doseči. Vsak dan si postavite razumne cilje, a ne bodite prezahtevni do sebe. Ne pozabite, da gre za izredne čase in da so eni dnevi boljši od drugih.

Na področju povezovanja z drugimi je pomembno vzpostaviti podporo in okrepiti odnose. To pomeni, da se izogibamo socialni izolaciji in si vsak dan poiščemo čas za povezovanje z najbližjimi (s pomočjo e-pošte, videoklepetov, kratkih pozitivnih sporočil). Pomagajte tudi drugim, zlasti če v vaši bližini živijo ljudje, ki ne morejo ven in potrebujejo podporo. V vsakem primeru pa pri tem upoštevajte vladna priporočila glede druženja.

Pomembno je nadaljevati s strategijami samopomoči tudi takrat, ko težki občutki izzvenijo oz. ko bo pandemije konec. S prakticiranjem zdravega življenjskega sloga skrbimo za svoje duševno zdravje in povečujemo sposobnosti obvladovanja življenjskih izzivov.

Kdaj poiskati pomoč?

Stres je običajna psihična in fizična reakcija na trenutne življenjske razmere. Vsak od nas se na težke situacije odziva različno, a v nekaterih primerih lahko pridemo do točke nemoči in brezupa ter imamo občutek, da življenja ne moremo več obvladovati. Simptomi stresa, tesnobna občutja, depresija ali že obstoječe duševne težave lahko v tem času postanejo bolj izraženi. Pogosto smo prepričani, da bodo težave izzvenele same od sebe, a to se običajno ne zgodi, kvečjemu se stanje lahko še poslabša. V tem primeru je ključno, da poiščemo pomoč – bodisi pri osebi, ki ji zaupamo, bodisi pri osebnem zdravniku. Če je stiska prevelika, pa se obrnite na svetovalce, ki so vam na voljo za podporo in pogovor:

→ klic v duševni stiski: 01 520 99 00

→ zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123

→ SOS telefon za ženske, otroke in žrtve nasilja: 080 1155

→ TOM telefon otrok in mladostnikov: 116 111

A. K.