Objavljamo članek STA:

Ljubljana - Skupnosti socialnih zavodov se obeta sprememba v vodstvu. Dosedanji sekretar Jaka Bizjak namreč odhaja, zato zdaj izbirajo novega. Čeprav je bilo v zadnjih letih slišati tudi nekatere pripombe na račun skupnosti, pa njeno članstvo raste. Z okoli polmilijonskim proračunom tako ostaja vmesni člen med interesi izvajalcev in odločevalcev.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki povezuje 82 domov za starejše in posebnih socialnih zavodov, podatkov o prihodkih in odhodkih za lani še ni mogla posredovati, leta 2018 pa so bili izenačeni v višini 537.500 evrov.

Izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih združujejo od leta 1967. Med javnimi pooblastili, ki jih izvajajo, pa je denimo vodenje centralne zbirke podatkov s področja njene dejavnosti in določanje standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe. Trenutno imajo sedem članov več kot pred petimi leti. V zadnjem letu ni iz skupnosti izstopil noben zavod, je povedala predsednica njene skupščine Valerija Lekić Poljšak.

Skupnost je vmesni člen med interesi izvajalcev in odločevalcev nanacionalni, regionalni in lokalni ravni. Med njenimi pomembnimi nalogami je tudi proaktiven in konstruktiven odnos do države in njenih organov, je pojasnila. Po njenih navedbah skupnost že vrsto let sistematično opozarja na probleme stanovalcev v zavodih in njihovih svojcev, z organizacijo izobraževanj in strokovnih dogodkov pa skrbi za strokovni razvoj dejavnosti.

Izkušnje so dobre in slabe

Številni domovi za starejše imajo dobre izkušnje s skupnostjo. Med njimi je dom starejših občanov Ljubljana Šiška. "Kot člani lažje sodelujemo z drugimi deležniki, denimo s posameznimi ministrstvi in vlado," je potrdil direktor doma Simon Strgar. Po njegovih besedah je sicer vedno mogoče kaj spremeniti, vendar je delo v osnovi "dobro zastavljeno". V okviru skupnosti namreč potekajo različni posveti, delujejo pa tudi aktivi, denimo aktiva prehranskih in socialnih delavcev, je dodal.

Nekateri domovi, denimo tisti v okviru zasebnega podjetja Deos, pa so bolj kritični. Noben od osmih domov pod okriljem tega podjetja, od katerih sta v Ljubljani domova v Trnovem in Črnučah, ni več član. Direktor podjetja Bojan Kranjc ne ve, kako skupnost dela zdaj, a pred leti niso bili zadovoljni z njenim delom. "Pogrešali smo rezultate," je dejal. Tako so denimo pričakovali ureditev normativov glede oskrbe. V članstvu niso videli nobene dodane vrednosti. "In če je tako, zakaj bi plačevali članarino, ki bi za osem domov znesla kar precej?" se sprašuje.

Povprečna članarina na dom po navedbah skupnosti znaša 3379 evrov letno. Zaračunajo jo na podlagi sprejetega finančnega načrta skupnosti za tekoče leto, pri čemer polovico članarine člani poravnajo v enakih deležih, drugo polovico pa v deležih, odvisnih od števila stanovalcev v preteklem letu.

Skupnost sicer res pripravlja izobraževanja, ki pa se jih lahko ob nekaj višjem plačilu udeležijo tudi nečlani, je dejal Kranjc, tudi predsednik Združenja koncesionarjev domov za starejše, ki je gospodarsko interesno združenje. Podobno so ocenili tudi v domu upokojencev Center v Ljubljani, ki je iz skupnosti izstopil leta 2015. Članarina je bila po njihovi oceni "absolutno previsoka". Za članstvo v Socialni zbornici Slovenije zdaj denimo plačujejo le 120 evrov letno, pri čemer za izobraževanja plačujejo manj kot za izobraževanja v organizaciji skupnosti, je povedala namestnica direktorice tega doma Zlata Marin. "Ugotovili smo, da svoje interese lažje udejanjimo v neposrednem stiku s posameznim ministrstvom oz. drugo institucijo," je dejala.

Na socialni zbornici ni pritožb nad skupnostjo

Na Socialno zbornico Slovenije, ki skrbi za povezanost socialno varstvene dejavnosti, ni prišla nobena pobuda, ki bi izražala nezadovoljstvo z delom skupnosti, je dejal predsednik zbornice Nace Kovač. Sicer pa se v socialnem varstvu po njegovih besedah vedno dogajajo "turbulence", zlasti pa do njih prihaja ob aktualnem nezadovoljstvu, ker še ni zakona o dolgotrajni oskrbi. "Vedno je na dnevnem redu pristop države in njenih agencij do domov za starejše," je izpostavil. Pri tem je spomnil, da na področju varstva starejših že 15 let čaka na rešitev več zelo resnih vprašanj.

STA