V torek 24.11.2020 smo organizirali spletni posvet z naslovom: KOMPLEMENTARNOST SLUŽB ZDRAVLJENJA IN PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA v MESTNI OBČINI NOVA GORICA. Posvet je vodila predsednica ŠENT-a, prof. dr. Vesna Švab. V prvem delu so pri predstavitvi svojega strokovnega dela, ocenitvi potreb ter pomanjkljivosti sodelovali predstavniki služb, ki delujejo na območju MONG in sicer:

• Katja Kodelja, ZD Nova Gorica, Center za duševno zdravje odraslih,
• doc. dr. Marko Vudrag in Matej Prezelj, NIJZ OE Nova Gorica, 
• Nataša Novak, koordinatorka obravnave v skupnosti,
• Špela Zgonc in Margerita Humar ŠENT –Slovensko združenje za duševno zdravje ter
• Marinka Saksida, Mestna občina Nova Gorica, Oddelek za družbene dejavnosti.

V drugem delu pa smo k besedi pozvali uporabnike storitev, ki so povedali kako vidijo delovanje obstoječih služb, kaj pogrešajo in česa si želijo. Sodelovali so:
• Slavko Trebše, dnevni center ŠENT Nova Gorica,
• Radovan Lango, dnevni center ŠENT Ajdovščina,
• Andreja Štepec, predsednica Sveta uporabnikov in,
• Patrik Čebohin, dnevni center ŠENT Nova Gorica.

ZAKLJUČKI POSVETA:

1. V obdobju krize (Covid 19 in ekonomske, ki ji sledi) je potrebno službe za duševno zdravje v regiji in drugje kadrovsko okrepiti, ker potrebe naraščajo. Zanje je potrebno zagotoviti ustrezno in enakopravno financiranje. Neenako vrednotenje skupnostnih socialnih in zdravstvenih storitev je diskriminatorno in nanj opozarjamo v času krize še enkrat, ker močno omejuje možnosti zaposlovanja v socialnovarstvenih programih in drugih nevladnih organizacijah. Zahtevamo izenačitev položajev javnega in nevladnega sektorja, ker je NVO v zelo neenakopravnem položaju

Pogoje financiranja je treba izenačiti na sistemski ravni. Okrepiti je treba kadrovsko strukturo v dnevnih centrih in drugih strukturah na področju duševnega zdravja v lokalnih okoljih.

2. Potrebno je sistematično urediti položaj prostovoljnega dela. Potrebe po prostovoljcih so zdaj velike, potrebe so pri šolarjih, starejših, slepih in pri ljudeh z težavami v duševnem zdravju.

3. Urediti je potrebno položaj zaposlenih preko javnih del, ki so praviloma zaposleni v socialnovarstvenih programih za tako kratko obdobje, da jih sploh ni mogoče usposobiti za delo. Strokovni delavci in njihovi pomočniki morajo biti zaposleni za daljše časovno obdobje, da lahko pridobijo in uporabijo izkušnje. Gre tudi za diskriminacijo na področju DZ, saj so javna dela na področju dela z drugimi invalidnimi osebami daljša.
Ta način zaposlovanja preko javnih del je smiselno izboljšati s tem, da se izbira kadrovsko primerne kandidate za daljše obdobje, saj je s tem učinkovitost pomoči uporabnikom večja in bolj ustrezna.
Še vedno pa je to v najboljšem primeru zgolj začasna rešitev namesto trajne. Trajno rešitev vidimo v redni zaposlitvi ustrezno kvalificiranega človeka, ki opravi še dodatno praktično usposabljanje na novem delovnem mestu.

4. Varovanje podatkov v skladu z GDPR je lahko ovira pri sodelovanju služb. Zato predlagamo posvet z predstavniki pravne stroke in izvajalci-predvidoma delavnico v kateri bi lahko pojasnili in razrešili pereča vprašanja, ki se tičejo komunikacije med službami. Ta je osnova za kakovostno delo na področju duševnega zdravja v skupnosti. Osnova za dovoljenje o komuniciranju je verjetno privolitev uporabnika.

5. Socialnovarstveni programi pozivajo Centre za duševno zdravje in psihiatrične bolnišnice k čim tesnejšemu sodelovanju pri obravnavi. Sodelovanje potrebujejo, ker ne morejo zagotoviti zdravstvenega dela obravnave, posebej ne brez informacij o zdravstvenem stanju uporabnikov. Sodelovanje je potrebno tudi za ustrezno načrtovanje obravnave. Pozivajo k pravočasni zdravstveni pomoči, kadar pride do krize. Nacionalni program duševnega zdravja je zasnovan na ideji o sodelovanju med službami.

6. V lokalni skupnosti se pripravljajo tesno integrirani, povezani projekti med zdravstvenim domom–Centrom za duševno zdravje odraslih in dnevnimi centri ter drugimi službami, ki delujejo na področju duševnega zdravja v skupnosti.
Z mednarodnimi sredstvi jih poskušajo tudi prostorsko integrirati.

7. Uporabniki pozivajo k povezovanju in sodelovanju vseh vključenih inštitucij pri obravnavi, pričakujejo krepitev že obstoječih in dopolnjevanje programov. Programi naj se ne podvajajo, ampak naj delujejo skupaj za pomoč ljudem in v smislu združevanja dejavnosti za dobrobit uporabnikov.

8. Okrepit je treba tudi dostop do psihoterapevtske pomoči in okrepiti svojo kadrovsko strukturo NVO.

9. V regiji je potrebno vzpostaviti konsistentne in močne programe vrstniškega zagovorništva za uporabnike in za svojce.

8. Glede vprašanja o programih obvladovanja nasilja v družini v času COVID 19 predlagamo poseben posvet na to temo. Posredovali bomo Akcijski plan NPDZ glede izobraževanja na tem področju takoj, ko bo pripravljen.