Po\u010dutila sem se kot pohojena cigareta, ki jo je \u017eivljenje pohodilo. Iz slu\u017ebe so me zbrcali, z materjo sva se zboksali in sem omagala \u017ee v drugi rundi, tako da sem zabrisala slu\u0161alke na vilice.<\/p>\n
Bila sem brez navdiha in brez ljubimca.
\nMoj ban\u010dni ra\u010dun je bil podoben luknji brez dna.
\nNajve\u010dkrat pobegnem pred problemi tako. da se na\u017erem hrane.Hladilnik je bil prazen (le ena majhna pa\u0161tetica je le\u017eala v posodi za sadje). Pograbila sem jo, jo namazala na tri dni star kruh in obupano \u017eve\u010dila; malo \u017eve\u010dila, malo jokala. Solze so mi polzele med prsti.Dobila sem napad samousmiljenja.
\nKalna voda stresa je prebila jez zdravega razuma.
\nPraznina in ti\u0161ina sta spominjali na zven Notredamskega zvonika.
\nRadio pa je igral v ozadju
\nPa problemi se ne re\u0161ijo sami od sebe, tako je tako raspolo\u017eenje trajalo tedne in tedne. Pokrila sem se s koutrom po glavi in \u010dakala. O tem nisem muksnila nikomer. Toliko sem \u017ee vedela, da tako vedenje vodi v psihiatri\u010dno bolni\u0161nico.
\nKot se navadi\u0161 v otro\u0161tvu reagirati na probleme, tako dostikrat ravna\u0161 kot odrasel.
\nSpomnila sem se moje babica, ki je bila globoko verna.
\nTudi jast sem zajokala , da mi naj pomaga ljubi bog.Pa kako mi bo pomagal, sem si mislila, ko nima ne rok ne nog,
\npa se se domislila: PO\u0160LJE TI DOBRO MISEL; in meni je poslal muziko.
\nSmehljati sem se za\u010dela kot zadovoljni buda. V ozadju
\npa je bilo sli\u0161ati Dont wory, be happy.
\nIn se je za\u010del veliki briljantni val\u010dek.
\nKo ti je preve\u010d hudo, se mo\u017egani branijo tako, da za\u010dno po\u0161iljati napa\u010dne informacije.<\/p>\n
Divji vranci mojega uma so podivjali. Izkoristili so vse kar jim je pri\u0161lo na pot: muziko po radiu, napise na reklamnih panojih, grafite na stenah, vse prav vse. Vsaka, prav vsaka barva je imela svoj pomen, vsako \u0161tevilo, matemati\u010den znak. Videla sem morsejevo abecedo avtomobilskih \u017earkov in dogodke iz knjig, ki sem jih prebrala. Prav vse so izrabili, da so si izm\u0161ljali privide in prisluhe. Mene ni bilo ve\u010d. Za\u010dela sem \u017eiveti vzporedno \u017eivljenje.
\nIn nastal je film z naslovom Nikoli ne reci nikoli-
\nspala sploh nisem (razen \u010de nisem pojedla gore dormikuma). Ves ostali \u010das je bil namenjen za zabavo, delati nisem mogla, ker nisem bila sposobna biti na miru oziroma delati dalj \u010dasa nekaj konstruktivnega.
\nLepo je imeti koga s katerim se pogovarja\u0161… Jaz pa sem bila pa le sama na svetu. In sem \u0161la v svet, ker sam sabo se ne more\u0161 dolgo igrat, kajti potrebovala sem feedback.
\nO, ta \u010dudovita muzika. Vse mi je povedala kaj moram storiti, kako sem moram obna\u0161ati. Hodila sem od bifeja do bifeja, (tu je najve\u010d ljudi, ki nimajo kaj po\u010deti), kjer je vstopnica cena kave, ki jo lahko \u017euli\u0161 celo dopoldne. Vsak bife je imel muziko, ki je vlekla nitke mojega \u017eitja. Tam so bili ljudje, ki sem jim pripovedovala moje blodnje. Bila “sprejeta”. In prepri\u010dana sem bila , da se igrajo mojo igro. Zgoda, ki se je pletla, je bila plod bolnih mo\u017eganov. Preprosto bi rekli moje sanje- Ljubiti in biti ljubljena (bila sem pa sama kot krt). Verjela sem, da so sanje bile resni\u010dne. V zadnjem delu mo\u017eganov sem sumila ali je to res. Zame enostavno ni bilo ve\u010d mej. Vse kar sem videla v filmih, vse se je dogajalo z menoj v glavni vlogi.
\nLjudje so bili prijazni ali zlobni, da so me podpirali v tem. Nih\u010de, prav nih\u010de mi ni rekel, da je z menoj kaj narobe. In tudi jaz sem bila zadovoljna.
\nStanovanje pa se je spreminjalo v frontno prizori\u0161\u010de. Za vsako vlogo se je treba vendar preoble\u010di, obleke pa so le\u017eale po tleh, vrata pa sem zaklepala s selotejpom, saj sem bila prepri\u010dana, da vohunijo za mano. Jedla sem izklju\u010dno pr\u0161ut brez kruha in pila kavo s smetano. Ostalo je bilo baje zastrupljeno. Po ovojnem papirju, ki sem ga hranila kot corpus delicti, sem vedela koliko dni traja agonija.
\nBila sem vro\u010da kot po\u017ear in mrzla kot sladoled,saj nih\u010de ni smel vedeti, kaj je v meni – \u017ealost in nesre\u010da. Ljudje so bili le barbike s katerimi sem se igrala mojo tragedijo.
\nKon\u010dno je moji mami prekipelo in me je poslala v Polje.
\nTu so mi predpisali kup zdravil mi odvzeli svobodo in mojih bifejskih zgodb je bilo konec.
\nPa ne \u010disto zares. Potrebovala sem \u0161e 4 reprize, da se je ringen\u0161pil ustavil.
\nDanes ne hodim ve\u010d sama na kavo in poslu\u0161am tuje radijske postaje zdraven pa prigrizujen anipsihotike.
\nSeveda po skrbni presoji moje psihiatrinje.
\nZ ljdmi pa \u0161e vedno neznam.Vendar to ne moti velikih duhov.
\nNimam potrebe po performansih in tudi prividov ni ve\u010d. \u010ce se zelo potrudim celo vem kaj je prav in kaj ni prav.
\nBogu se se pa vsakdan zahvalim , da mi je dal \u0161e eno mo\u017enost…videti \u017eivljenje kakr\u0161no je zares.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po\u010dutila sem se kot pohojena cigareta, ki jo je \u017eivljenje pohodilo. Iz slu\u017ebe so me zbrcali, z materjo sva se zboksali in sem omagala \u017ee v drugi rundi, tako da […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=87"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":88,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87\/revisions\/88"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=87"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=87"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}