{"id":152,"date":"2020-10-09T10:44:36","date_gmt":"2020-10-09T09:44:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.sent.si\/blog\/?p=152"},"modified":"2020-10-09T10:44:36","modified_gmt":"2020-10-09T09:44:36","slug":"snopic-premisljevanj-o-dusevni-bolezni-avtorice-lidije-maricic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/2020\/10\/09\/snopic-premisljevanj-o-dusevni-bolezni-avtorice-lidije-maricic\/","title":{"rendered":"Snopi\u010d premi\u0161ljevanj o du\u0161evni bolezni avtorice Lidije Mari\u010di\u010d"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

TO JE LE ENA IZMED POTI …<\/strong><\/p>\n

(snopi\u010d premi\u0161ljevanj o du\u0161evni bolezni)<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\u017divljenje je kot pe\u0161\u010dena ura. Pretakajo se kamen\u010dki ljubezni, modrosti,\u00a0strpnosti … Pretakajo se in se brusijo. Zbiramo jih in jih hranimo, pa vendar se nam vedno izmuznejo. Ho\u010demo jih zadr\u017eati in si domi\u0161ljamo, da to \u017ee znamo. \u017divljenje nam obra\u010da uro in nih\u010de ne ve, kdaj se bo ustavila. Imamo pa eno prednost; da dalj, ko se ura obra\u010da, \u017elahtnej\u0161i so kamen\u010dki.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ob dnevu du\u0161evnega zdravja sem zbrala nekaj svojih zapisov\u00a0in jih objavila. Nekateru so \u017ee objavljeni, nekateri ne. Naj ponovno zagledajo \u2013 lu\u010d meni v veselje in zabavo tistim, ki jih bodo brali. Zapisi so nastali zadnjih 20 let, odkar sem dobila v dar ra\u010dunalnik, in niso kronolo\u0161ko urejeni.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zahvaljujem se za pomo\u010d pri oblikovanju zapisov Sonji Korelc, Nata\u0161i Fir \u010ce\u010dura in Heleni Kozinc, ki so naredile to, kar ne zmorem sama.<\/p>\n

 <\/p>\n

Svetovni dan du\u0161evnega zdravja (10. oktober) zame pomeni, da nisem sama na svetu in da je tu kar nekaj ljudi, ki jim je iskreno mar za nas, ljudi s te\u017eavami du\u0161evnega zdravja. Praznujem ga kot moj drugi rojstni dan, saj je moje \u017eivljenje- tako je kot je.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nenehno imam potrebo po dokazovanju, da je moje bivanje enakovredno bivanju ljudem brez te\u017eav in da tudi sama \u0161tejem. Nisem hiperproduktivna, nisem dodana vrednost za to dru\u017ebo, ne pla\u010dujem v dr\u017eavno kaso, vendar bi bil ta svet druga\u010den, \u010de me ne bi bilo. Sem dragocen doprinos v to dru\u017ebo \u017ee s tem, kar sem \u2013 \u010disto preprosto \u010dlan \u010dlove\u0161kega ob\u010destva in ne potrebujem potrdila, za to, da sem \u017eiva.<\/p>\n

 <\/p>\n

BARI\u010cEVA HI\u0160A \u2013 PROSTOR ZA VSE LJUDI DOBRE VOLJE <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Moje ime je Lidija. Po poklicu sem u\u010diteljica. \u017divim v idili\u010dni belokranjski vasici v 200 let stari hi\u0161ici. Zadnjih 15 let z Valterjem vodiva Kulturno-turisti\u010dno dru\u0161tvo Bari\u010deva hi\u0161a, za karega sva prejela \u017dupan\u010di\u010devo diplomo. Sem pa tudi h\u010derka, teta, sestra, prijateljica \u2013 kar pa\u010d \u017eivljenje zahteva od mene.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nekje vmes med temi dejavnostmi me je ujela shizofrenija.<\/p>\n

Zaznamovana sem s \u010drno piko du\u0161evne bolezni. Po\u010dasi te gloda in ti vzame vse; ponos, slu\u017ebo, materialno varnost in dru\u017ebeno priznanost. Hvala Bogu ti ne vzame mo\u010di za borbo. Iz dna svoje du\u0161e potegne\u0161 ustvarjalnost in vztrajnost ter za\u010dne\u0161 vedno znova. Tudi jaz sem. Skupaj z Valterjem. Preselila sem se 100 kilometrov iz Ljubljane v Poljansko dolino ob Kolpi.<\/p>\n

 <\/p>\n

Poljanska dolina ima zelo bogato etnolo\u0161ko dedi\u0161\u010dino, iz katere \u0161e vedno zajemamo in se u\u010dimo. Lepa obala reke Kolpe, gri\u010di, ki jo obdajajo, ter zelene ravnice travnikov, nas zazibajo v sen in nam zagotavljajo, da sta \u0161e na svetu mir in sre\u010da. Ko jo pogledamo iz zraka, je kot visoko postlana zibelka, ki \u010duva na\u0161e narodno izro\u010dilo \u2013 ljubiti in delati. Tu pa \u017eivijo ljudje s svojimi usodami in preteklostjo. Pod trgom Stari trg ob reki Kolpi je vasica Prelesje (bolj znana po odli\u010dnih Madroni\u010devih postrvih).<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010clovek obra\u010da, Bog obrne.<\/p>\n

 <\/p>\n

V Prelesju je dom mojih prednikov, ki nama je ponudil streho. Segla sva v bogato skrinjo \u0161eg in navad teh krajev. V hi\u0161i je na\u0161el dom tudi Kulturno-turisti\u010dni center Bari\u010deva hi\u0161a. Ime je dobilo po starem hi\u0161nem imenu. Ko sva jo obnavljala, sva ohranila njen starinski izgled. Vse predmete sva skrbno o\u010distila in tako je nastala manj\u0161a etnolo\u0161ka zbirka. Na\u0161a hi\u0161a je hi\u0161a odprtih vrat. Lahko bi rekli, da se je tu ustavil \u010das, saj je ostala taka kot v \u010dasu na\u0161ih dedkov in babic. Na\u0161i obiskovalci si lahko ogledajo, kak\u0161ne so bile hi\u0161e v Poljanah v 50 letih prej\u0161njega stoletja. Da pa bi kar najbolje izkoristili prostor, smo v hi\u0161i uredili galerijo, na skednju pa v poletnem \u010dasu organiziramo razli\u010dne zabavne prireditve. Gostimo razne umetnike \u2013 predvsem iz Bele krajne in s tem popestrimo kulturno ponudbo Poljanske doline.<\/p>\n

 <\/p>\n

Po poklicu sem u\u010diteljica in knji\u017eni\u010darka. Moja velika ljubezen so knjige, zato sem za\u010dela zbirat stare knjige. Nastala je priro\u010dna knji\u017enica za va\u0161\u010dane in turiste.<\/p>\n

 <\/p>\n

Najlep\u0161e mi je, ko se ljudje zberejo v hi\u0161i in obudimo stare \u0161ege, proslavimo praznike, iz hi\u0161e pa se sli\u0161i doma\u010da pesem. Morda bi bila uspe\u0161nej\u0161a, \u010de ne bi bila zaznamovana. Moje delo je bilo ote\u017eeno z marsikaterim trnom, prav zaradi najine druga\u010dnosti. Vendar s po\u0161tenim delom premaga\u0161 vzorce o du\u0161evni bolezni in\u00a0 uspeh je bli\u017eje in bli\u017eje. Shizofrenija\u00a0 je du\u0161evna bolezen, nekak\u0161en rak zavesti, ki te ohromi do te mere, da ne deluje\u0161 normalno. V mojem primeru ne gre ve\u010d za domi\u0161ljijske filme ali zvenenje, gre za nekak\u0161no otopelost. Moja najve\u010dja no\u010dna mora je, da zaradi shizofrenije ne bom ve\u010d koristna, da me bodo postavili v kot \u2013 kot nekak\u0161en bambus in mi dali ravno toliko vode, da ne bom umrla. Proti temu se borim tako, da vsake toliko \u010dasa kaj napi\u0161em, opravljam svoje obveznosti, ki sem si jih nalo\u017eila v Bari\u010devi hi\u0161i in kaj objavim na faceboku o tem. Kot staromodna gospa sem tudi zapisala svoje strahove v knjigi, v dveh, \u010de smo natan\u010dni \u2013 Ljubezen na preisku\u0161nji in Nekdo te mora imeti rad.<\/p>\n

 <\/p>\n

Moje \u017eivljenje je pravzaprav en sam strah, da ne bom ponovno zbolela. Nenehno prou\u010devanje \u2013 po kak\u0161nem klju\u010du deluje bolezen, zakaj \u017eivotarim, ne pa polno \u017eivim \u2013 me nenehno okupira. Z lahkoto lahko trdim, da je pozornost mojih prijateljev ta klju\u010d. Najpomembnej\u0161i je obli\u017e \u010dlove\u0161ke bli\u017eine. Ljubezen oziroma ob\u010dutek, da si kljub vsemu sprejet in ljubljen, \u010deprav si v dreku shizofrenije. Za vsako pot pa je potrebno kaj ve\u010d kot ljubezen, treba je enostavno pre\u017eiveti dan po dan, uro po uro. Treba je sprejeti kemijo, \u010deprav bi raj\u0161i pri\u017egal d\u017eoint in zvrnil kozar\u010dek ali dva … ali pa kar zaspal za vedno. Ima\u0161 oporo zdravil in tebi dragih oseb, pa vendar si sam. Kaj pomaga takrat, ko bulji\u0161 v zrak in si neskon\u010dno sam?<\/p>\n

O tem mora\u0161 govoriti. Povedati mora\u0161, kaj se dogaja s teboj ob krizah; \u010de te boli, re\u010di av in i\u0161\u010di kemijo, ki ti ustreza. Seveda so potrebni zdravilci in psihoterapevti, ampak najprej mora\u0161 imeti v redu mo\u017egane. To je moje mnenje in ni nujno, da se strinjate. In druga stvar, ki pomaga meni? Napolnim si \u017eivljenje z lepimi stvarmi: kuham, ri\u0161em, pi\u0161em, zabavam se s prijatelji, poslu\u0161am radio, telefoniram in absolutno se zabavam, \u010de se le da. Ali pa samo sedim in sanjam.<\/p>\n

In \u010de mi igra v prsih, \u010de \u010dutim v du\u0161i mir, potem vem, da je vse v redu. Pohvalim se, \u010de sem storila nekaj, kar me je razveselilo in sem kriti\u010dna do svojih napak, pa vendar ne kritikarska. Ne obsojajte se sami, saj vas dovolj drugi. Pa vendar se je potrebno ustaviti, \u010de delamo nekaj narobe. Disciplina duha je tista majhna malenkost, ki jo moramo poiskati; disciplina, ki nam pomaga razviti pozitivne navade, ki naj bodo okostje na\u0161ega bivanja.<\/p>\n

Kot sol \u017eivljenja je domi\u0161lja. Kresilni kamen za iskro na\u0161ega bivanja. Okvirji, ki nam dolo\u010dajo kakovost \u017eivljenja in na\u0161o inventivnost. Je temeljni kamen vse umetnosti. Pa vendar, ko \u010dlovek trpi, se domi\u0161ljija rahlo poigra z njim. Nastanejo tako imenovani prividi. Sama sem to stisko do\u017eivela in vem, da resnica edina zdravi in nam ponudi jasen pogled na \u017eivljenje. Kot ostrina ledeno hladnega zimskega jutra je, izostri nam pogled, imamo jasen uvid v \u017eivljenje. Kljub vsemu pa si ne dam vzeti sanj in opazovanja oblakov na nebu … in zato resnico i\u0161\u010dem \u017ee celo \u017eivljenje.<\/p>\n

\u017divljenje nam je podarjeno. Odgovorni smo, da ga pre\u017eivimo po\u0161teno. Boriti se moramo proti bolezni, \u010detudi je to sluzasta depresija ali nora shizofrenija. In jaz se borim: z Valterjem sva zgradila Bari\u010devo hi\u0161o, v kateri je prostor za vse ljudi dobre volje in po\u0161tenega srca. Pozimi hi\u0161a spi tiho zimsko spanje, spomladi pa s tulipani zacveti in za\u010denjajo se prireditve. Najbli\u017eje mi je likovna umetnost, zato najraj\u0161i urejam galerijo in dejavnosti povezane z barvami. Vsko leto priredimo likovne delavnice in tudi letos smo jo. Vsako leto je malo druga\u010de. \u010clani dru\u0161tev Ozar in \u0160ent so se predstavili s svojimi \u010dudovitimi izdelki. Klju\u010dno razstavo, ki je potovala iz Ljubljane, do Novega mesta in \u010crnomlja smo naslikali v mesecu avgustu, mesecu son\u010dnega mrka. Slike so \u017earele v galeriji in pripovedovale zgodbo o Bari\u010devi hi\u0161i in o prijateljstvih med ljudmi, ki nas obiskujejo.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010cRNA PIKA<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Samo \u010dlovek je tako narejen, da i\u0161\u010de in brska in koplje po svoji preteklosti in se obsoja za stvari, ki niso pomembne ta trenutek. Kot ka\u010da se levimo in pu\u0161\u010damo za sabo na\u0161e ko\u017ee. Tu pa tam ho\u010demo zlesti v kako staro, pa ni udobna. Vsaka spodobna ka\u010da jo mirno zavr\u017ee in gre naprej. Jaz pa se oklepam svoje kartoteke shizofrenik. Ti\u0161\u010dim jo k srcu in komaj diham. Zakaj? \u0160e sama ne vem prav dobro. Morda zato, da bi opravi\u010dila svoje \u010depenje in buljenje v \u010drno piko na steni. Morda zato, da opravi\u010dim svoj ve\u010dni ne morem, morda, da me ne bojo obsojali, ker sem druga\u010dna. Stiskam k sebi svojo ko\u017eo, saj sem \u017ee pozabila, kako je brez nje. Pozabila, kak\u0161no je odgovorno \u017eivljenje, polno energije, kak\u0161no je \u017eivljenje, ko polno stoji\u0161 za svojimi dejanji, kak\u0161no je \u017eivljenje, ko si ti enostavno ti.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u017divljenje je polno navad in razvad. V \u0161ali pravim, da je enaindvajset dni potrebno za oblikovanje nove navade, pa zamo\u010dim \u017ee tretji ali \u010detrti dan (tako da tega nikoli nisem preizkusila v praksi). Vem pa, kako je, \u010de ponavlja\u0161 napake dolgo vrsto let. Brez energije sem, izcuzana in naveli\u010dana novih za\u010detkov. Dolg\u010das namesto akcije in seveda krivim druge namesto sebe. Zdi se mi, da sem odrinjena od polne mize ob\u010destva. Namesto da bi zdr\u017eala tistih prekletih enaindvajset dni in oblekla novo ko\u017eo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Je pa ena sama ote\u017eujo\u010da ovira, in sicer da moji mo\u017egani niso narejeni za spremembe. Udobno se po\u010dutim, ko sedim in gledam \u010drno piko. In udobno mi je po\u010deti \u010dim manj. Udobno mi je nekomunicirati s svetom. Pa \u010disto res. Tu so napadi slabe vesti, ki jih potla\u010dim in se potola\u017eim s kak\u0161no na hitro narejeno re\u010djo, telefonskim razgovorom o nepomembnih stvareh, na hitro narejeno skico in, seveda, televizijo. Pa vendar kljub samoti lahko pokli\u010dem nekaj starih prijateljic, kar je podobno umetnemu raju, saj telefon ne more nadomestiti obiska. Drogiram se s televizijo. Gledam slikice. Pa ne kakovostnih oddaj. Tur\u0161ke nadaljevanke in pa spanje in sanje, o katerih ne vem ni\u010d, ko se zbudim. Na knjigah se nabira prah, v knji\u017enici pa izbiram zgolj ljubi\u010de.<\/p>\n

 <\/p>\n

Socialni stiki. Pripravljen imam nasme\u0161ek in masko za ljudi, ki vstopijo v moj svet trgovke, knji\u017eni\u010darke, sosede, goste. Imam pa nekaj starih prijateljic in zaradi njih se mi srce ogreje. Nisem zavr\u017eena, od vseh pozabljena. Sem del ob\u010destva. Imam svoj krog, na katerega lahko ra\u010dunam.<\/p>\n

 <\/p>\n

Z lahkoto vzpostavim stik s sosedi. Sicer se vidimo poredko, ker \u017eivim na koncu sveta. So pa moji \u017earki v praznem svetu. Zve\u010der se vrne Valter z dela. Ko pride on, nisem ve\u010d shizofrenik, ki bulji v \u010drno piko na zidu, ampak sem \u017eena, ki \u010daka svojega mo\u0161kega z ve\u010derjo. Imam svoj status in zaradi Valterja vem, da nisem ve\u010d bolna, ker \u010dutim ljubezen. VEM, da \u017eivljenje ni privid, ampak da je lahko \u017eivljenje tudi prav prijetno. Lahko ra\u010dunam nanj. Imam pa skritega asa v rokavu \u2013 svojo maternico \u2013 Bari\u010devo hi\u0161o. To je moj dom. Tu lahko buljim v \u010drno piko, tu lahko ni\u010d ne delam, samo sem. In tu je Valter, ki me sprejema s \u010drno piko in mojo pasivnostjo. To je sprejetost.<\/p>\n

 <\/p>\n

Slekla sem \u017ee ko\u017eo du\u0161evnega bolnika, toda vsake toliko \u010dasa omagam in ponavljam stare napake. Vendar jo bom z mo\u010dno voljo slekla in se pogledala v ogledalo in si rekla: \u00bbTo sem jaz, Lidija, druge ni.\u00ab Tudi \u010de sem malce utrujena, sem \u0161e vedno jaz, ki vem, kaj je prav in vem, kaj je narobe.\u010crna pika me ne sme premagati. Zdr\u017eati moram enaindvajset dni in oblikovati nove navade. Najla\u017eje je popustiti. Ne smem se prepustiti udobju in le\u017eernemu \u017eivljenju. Poiskati moram motive, ki me vodijo iz te, \u017ee zdavnaj pre\u017eve\u010dene mlake, in iti za za\u010detek na sprehod, da ponovno vidim, kak\u0161en je svet zunaj. Razmisliti moram, kje imam mo\u010dna podro\u010dja, za slabosti itak vem. Domi\u0161ljija je tista, ki me bo re\u0161ila. V mislih vse vem, toda uresni\u010diti te misli je v\u010dasih nemogo\u010de, pa vendar upanje umre zadnje. Ni greh pasti, greh je ne vstati.<\/p>\n

 <\/p>\n

V ozadju pa sli\u0161im \u017eebranje o\u010de na\u0161a, kot mantre moje nemo\u010di …<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u017dIVI PESEK<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Zopet me je centrifuga \u017eivljenja posrkala. Sss, pa milijonkrat sem si obljubila: Nikoli ve\u010d. Na obisk je pri\u0161la gospa Depresija. Zdi se mi, da \u017edim v \u010disto maj\u010dkenem terariju. Skozi steklene stene gledam. Vse mi je jasno. Na \u017eivce mi gre svetloba. Zavle\u010dem se v temen koti\u010dek in hiberniram. Ljuba postelja v zatemnjenem prostoru. Pobeg v spanje. Polo\u017eaj fetusa mi daje ob\u010dutek varnosti. \u010clovek je \u017ee tako narejen, da se zbudi iz \u0161e tako globokega spanja. Vstane\u0161, postavi\u0161 se na zadnje okon\u010dine. Ne za dolgo. Sede\u0161. In potem nastopi nesssskon\u010dno dolg \u010das. \u010clovek je \u017ee tako narejen, da mora kaj po\u010deti. Kljub temu, da bi moral opraviti kup stvari, sedi in si na ramena nakoplje ogromno slabo vest.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nekje je vendar olaj\u0161anje, nekje je vendar mir. Zagledam meni tako ljubo stvarco \u2013 telefon. Naenkrat sem mo\u010dnej\u0161a. Veselje je tisto, kar ubija depresijo. Ne zanimajo me razprave o \u0161kodljivosti telefona, ne zanimajo me modrovanja znanstvenikov o odvisnosti od te igra\u010dke \u2013 jaz telefoniram. Ni ve\u010d megle, ni ve\u010d more. Telefon se iz igra\u010dke spremeni v subjekt. V toplino, v sprejetost. Moje prijateljice z menoj te\u010dejo maraton \u017eivljenja, ki se ga veselimo in v katerem u\u017eivamo. Preskakujemo ovire in skupaj i\u0161\u010demo re\u0161itev ena\u010dbe pre\u017eivetja. In potem, ko pokli\u010dem … Pokli\u010dem vedno znova, dokler ne zmanjka prijateljic. In potem zopet panika in megla. Depresija je botrica moji navezanosti na \u010darobno govore\u010do \u0161katlico. Na zalogi imam \u0161e ve\u010d \u0161kodljivih hobijev, kot je npr.: gledanje televizije v neomejenih koli\u010dinah.<\/p>\n

 <\/p>\n

V\u010dasih se vpra\u0161am, ali bodo moje \u017eivljenje sestavljali samo \u0161kodljivi hobiji? Vse ve\u010d dni je, ko po\u010dnem samo to in dragoceni opravki, ki sem jih po\u010dela v preteklosti, izginjajo z obzorja.<\/p>\n

 <\/p>\n

To je najve\u010dja katastrofa, ki jo prina\u0161a depresija. Tone\u0161 v stra\u0161ljivo rutino in si pripravljen samo stokati in iskati bli\u017enjice do du\u0161nega mira. Oprijema\u0161 se la\u017enih resnic in si daje\u0161 potuho: saj bo mimo, \u010de bom jedla zdravila. To se ne zgodi naenkrat, ampak kot v \u017eivi pesek ujet drsi\u0161 postopoma v pasti depresije. Briga me, kaj od mene pri\u010dakujejo drugi. Najbolj pomembno je, kaj jaz pri\u010dakujem od sebe. Vem, vstala bom iz te pu\u0161\u010de, roke pa mi bojo podali moji prijatelji, pa \u010deprav samoi po telefonu.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vsak dan bom narisala zvezdico, ko bom vsaj malo uspe\u0161na. Narisala bi zvezdic za celo nebo, \u010de bi to kaj pomagalo. Zagata, kaj je prav in kaj narobe, me polni z vro\u010dim zrakom. Ravnokar bi poletela, \u010de ne bi vrvice balona trdno dr\u017eal moj Valter samo s tem, da je in da imam vzrok, da ostanem. \u010ceprav ne \u010disto vsak dan, ampak jutri bom.<\/p>\n

 <\/p>\n

Bojim se, da je moj optimizem le pobo\u017ena \u017eelja. Minevajo ure, dnevi, tedni, pa se ni\u010d ne spremeni. Nekaj svetlih trenutkov je premalo. Karma, usoda. Prekletstvo. V ozadju pa se sli\u0161i tiho \u017erebanje o\u010dena\u0161a …<\/p>\n

 <\/p>\n

DA, NEKDO TE MORA IMETI RAD<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u017divim z Valterjem v stari hi\u0161i in pre\u010dudovitem okolju. Tu sonce sije svetleje, tu drevesa segajo do neba in tu je Kolpa z milijon odtenki zelene. Seveda je tu veliko pti\u010dev, \u010dmrljev in drugih \u017eu\u017ekov. Mehka preproga trave me vabi pridi, pridi … Tu ro\u017ee pre\u017eivijo ob redkih kapljah de\u017eja.<\/p>\n

 <\/p>\n

V\u010dasih se sprehajam med temi \u010dudesi, pa ne sre\u010dam nobenega meni podobnega. \u010ce pa ga sre\u010dam, se ga tako razveselim, da ga odpodim. Zato \u010depim na velikem balkonu in ne prestopim meje med notri in zunaj. Kot Alica v \u010dude\u017eni de\u017eeli se prestopam s stopala na stopalo. Ponavadi se obrnem in se vrnem med svoje \u0161tiri stene, ki mi obljubljajo mir, varnost. Predvsem pa, da me ne bo nih\u010de prizadel. Okoli moje du\u0161e se je spletla ograja lenobe in pi\u0161meuhovstva. Pa tako sem v\u010dasih vedela, kaj je pomembno. Na primer da se je treba odpreti, da je treba delati, da je treba biti kreativen …<\/p>\n

 <\/p>\n

Kot bi me ustrelil v belo sredico mojih mo\u017eganov, \u010depim in ne storim ni\u010d, da bi kaj spremenila. Nesramno u\u017eivam v tem stanju. Zunaj pa sije sonce. Ne vidim lepih malenkosti, ki sem jih nastavila okoli sebe. Zavita v paj\u010devino samote ne vidim ni\u010d. Ogromno mojih klicev ka\u017ee na mojo samoto in odtujenost okolju in ljudem. Telefon je pa nem. Pa tako hlepim po dogajanju in ljudeh. Vse preve\u010d sem sama. Tako da je telefon boren nadomestek. Kajti visoka drevesa, \u017eare\u010de sonce sta premalo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ko me zanima, kaj po\u010dnejo moji prijatelji, odprem facebook. Vidim, kaj delajo, pa vendar nikoli ne napi\u0161em odgovora, \u010deprav \u00bblike\u00ab pomeni, da sem.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u0160e vedno sem pun\u010dka s palcem v ustih in na pragu sveta, ki se kot potaplja\u0161ki zvon zvrne. In nenadoma sem v brisanem prostoru, kjer ni ne pravil ne ukazov. Pesniki bi rekli Had \u2013 de\u017eela mrtvih. Po meni stegujejo lovke naveli\u010danost, zastrupljenost, vse je brez veze, ni radosti, le neznosna bole\u010dina, ki ti kisa mo\u017egane. Je brezvetrje. Tako nekako kot podvodni svet (tega ne vem zanesljivo). \u010ce pre\u017eivim te cunamije, si bom sposodila potaplja\u0161ko obleko in si ogledala ta podvodni svet iz prve roke.<\/p>\n

 <\/p>\n

Spra\u0161ujem se, a bo to s\u2026 trajalo \u0161e dolgo? Koliko? Deset let, 20 let? Ne, res, raj\u0161i grem \u010disto zares pogledat, kaj je novega v Hadu. Sli\u0161im resna opozorila svojih mo\u017eganov: podpisala si, da ne bo\u0161 naredila samomora. Zagledam silhueto Valterja. Ihtavo vstanem in odkorakam v kuhinjo. Moji mo\u017egani so na pre\u017ei \u2013 pogledam svojo zalogo helexa in vzamem samo eno tableto. Po ukazu dr. \u0160vabove. Oddahnem si.<\/p>\n

 <\/p>\n

Saj \u0161e predobro vem, da mi je bilo \u017eivljenje podarjeno. Da se ne da odkorakati ter vzeti igra\u010de s seboj in se nikoli ve\u010d vrniti. Pa \u017ee misel, da sama upravljam z \u017eivljenjem, mi je bila dovolj. Neskon\u010dno sem bila vesela, da sem se trenutno re\u0161ila tega zla, \u010deprav obsojena na balkon. Privezana sem med nebom in zemljo in moj \u010das enostavno \u0161e ni pri\u0161el. Zlezem v posteljo. To je edini kraj, kjer mi je enostavno lepo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Obdam se z vsemi svojimi virtualnimi prijatelji. Telefon in tv. Muziko navijem na ves glas in ra\u010dunalnik stiskam v naro\u010dju, pokrijem se do brade in me trese. Prisebnost se vra\u010da. Dvigujem se z dna oceana groze. Barve so \u017ee podobne moji Kolpi. Topla turkizna. Zakaj?<\/p>\n

 <\/p>\n

Odprejo se vrata in v sobo pogleda nasmejana Valterjeva glava. To je najlep\u0161i nasme\u0161ek, ki mi je povedal, da me ima rad, da sem mu pomembna, da je vesel, da je tu doma. Mojo nepomembnost, ki mi je tako v napoto, je zamenjala milina prijateljstva in za\u017eelenosti ter obrnila to grozno stran. Saj veste, srce zdravi srce.<\/p>\n

 <\/p>\n

Potem je zazvonil telefon in bila je Helena. Moja sr\u010dna prijateljica in skupaj sva se nasmejali moji izku\u0161nji. Da, nekdo te mora imeti rad … pa la\u017eje pre\u017eivi\u0161.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zopet posedam na balkonu, na oni strani pa je svet. V mojem svetu sva pa\u010d sami z mojo Lidijo in hvala bogu, tu in tam pokuka \u0161e kdo drug. Seveda pa mi je neskon\u010dno ljubo, da sva doma tu v Prelesju, kjer sonce sveti svetleje kot v drugih krajih. Ostajava sama s svojimi sanjami in travmami.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ma\u010dki pa se \u00bb\u0161etajo\u00ab. \u010cuva nas psi\u010dka Liza ter skrbi, da ne vstopi kdo<\/p>\n

nenajavljen.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

DVA OBRAZA SHIZOFRENIJE<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Talilni lonec shizofrenije pomeni brezup. Pomeni pole\u017eavanej, buljenje v tv. Pomeni, da potegne\u0161 rolete, ko sije sonce. \u00bbVr\u017ee\u0161 u\u010d\u00ab na telefon in bi ga najraje utopil v lavorju, polnem prefinjenih sanj. Ko bi bila zvezda … ali pa vsaj sposobna gospodinja, ki u\u017eiva v kuhanju … Toda si siv, \u00bbunvizibl\u00ab. Najraje bi se preselil na samotni otok, vendar ti zadnji kliker v mo\u017eganih pri\u0161epetava: \u00bbAh, z voljo se vse dose\u017ee!\u00ab<\/p>\n

 <\/p>\n

In se obrne\u0161 v postelji. \u0160e prividov ni ve\u010d. Nekje med luno in soncem so spravljeni. Moderna farmacija uni\u010di te ezoteri\u010dne prijatelje, \u0161cc. To ni primerno in zveli\u010davno. Jaz jih pa tako poge\u0161am. Tisto anatomsko \u0161\u010demenje, tisto neiiiizvestnost do grozljivega konca. O, pa ni ni\u010d. Si ozdravljen shizofrenik in obna\u0161aj se! Od mene toliko pri\u010dakujejo, da bi imela na primer slu\u017ebo (ne vedo, da je \u017eivljenje najlep\u0161a slu\u017eba), da bi pospravljala za seboj ali pa, da bi bila zabavna in duhovita sogovornica … Pa da ne bi bila konstantno brez \u00bbgnarja\u00ab in bi redno pla\u010devala ra\u010dune.<\/p>\n

 <\/p>\n

Precenjena aktivnost … la\u017eno delo zaradi dela. Biti uspe\u0161en za vsako ceno in \u00bbgnar\u00ab za vsako ceno … sta pomembnej\u0161a od tvoje majcene nepomembne osebice. V\u010dasih si pa res \u017eelim biti ni\u010d in obstajati v nerojenem fetusu, ki ima \u0161e sanje. Sesa me neznosna bole\u010dina. Kot velika hobotica te vle\u010de v \u017erelo ni\u010da. Boli, boli, javkam \u2026 pa me sli\u0161i sv. Nih\u010de. Sicer pa na\u0161a kolektivna zavest propagira pretvarjanje za vsako ceno \u2013 vse je lepo, vsi smo sre\u010dni. Vsi, saj veste. Dokler ne moremo storiti kaj ve\u010d, je vse dovoljeno in cool. Maska pa je itak neobhoden pripomo\u010dek v na\u0161em svetu.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zdi se mi, da sem pomotoma za\u0161ela v Borov atomski vek \u2013 vse je sivo. Ko bi bilo vsaj \u010drno-belo, ampak je sivo, neopredeljeno, negibno in tako nemo\u010dno, tako brez zvezd …<\/p>\n

 <\/p>\n

Lebdim kot plankton v morju \u017eivljenja. Vedo znova poizku\u0161am preobrniti tok \u017eivljenja. Odplakne me, vedar se vedno znova vrnem. Vsak ima svoje tri\u00a0 najljub\u0161e mu stvari in te me ponavadi pokli\u010dejo nazaj. Vsilili so mi vlogo du\u0161evnega bolnika in ni mi treba to biti in ne rabim se opravi\u010devati za to. In tudi ni mi treba svoje nedejavnosti opravi\u010devati z du\u0161evno boleznijo. Sem pa\u010d taka.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pa vendar v mojem srcu obstaja droben tih glasek, da bo enkrat vendar bolje. Obstaja vedno upanje … in k temu prispeva zdrav razum, ki nekje v meni spi. Cilj je obvladati to \u017eivljenje in se vklju\u010diti vanj. Biti enak med enakimi. Majhen uspeh, da pomijem posodo, da preoble\u010dem posteljnino, da ugasnem televizor in grem v sonce na sprehod \u2026 to me osre\u010di.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nimam denarja, imam pa \u010das. In ta mi dovoljuje, da si sama izbiram dol\u017enosti. Te je sicer najslaj\u0161e kr\u0161iti, so pa zvezda severnica na mojem \u017eivljenskem nebu \u2013 mene du\u0161evnega bolnika. Ne smem dovoliti, da me po\u017ere dana\u0161nja dru\u017eba. Svoboda, ki jo imam, je najmilej\u0161e razko\u0161je, ki ga imam.<\/p>\n

 <\/p>\n

In tega se zavedam in to cenim, tudi kadar je svet \u017ealosten in siv.<\/p>\n

 <\/p>\n

TRADICIJA V MOJEM SRCU<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u0160e vedno nam prijetno prede v \u017eelodcih po velikono\u010dnih dobrotah. Slastna potica, so\u010dna \u0161unka, oster hren in pirhi so obvezne sestavine velikono\u010dnega jedilnika.<\/p>\n

Toda meni so najbolj pri srcu pirhi. Pomladna jajca so indoevropski pomladni simbol in jih je prevzelo tudi kr\u0161\u010danstvo. Barvana jajca so se za\u010dela pojavljati v 15. stoletju. V Sloveniji jih prvi\u010d omenja \u017ee Valvasor. Te male umetnine so druga\u010dne v vsakem delu Slovenije. Pri nas v Beli krajini so to pisanke ali pisanice. Prvi\u010d so omenjene 1832. Pisanice se imenujejo zato, ker nanje pi\u0161emo\/ri\u0161emo risbice s pisalko. Za pridobitev tribarvne podobe uporabljamo tehniko batik. Barve so bile sprva naravne, danes pa uporabljamo modernej\u0161e.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pirhi me vedno navdajajo z vzhi\u010denostjo. Ko sem \u017eivela v mestu, so bila to obarvana jaj\u010dka z umetnimi barvili, morda s sli\u010dico ali deteljico, toda ko sem pri\u0161la v Belo krajino, so bile to pisanice. Kupovala sem jih, jih ob\u010dudovala, dokler me ni prijateljica nau\u010dila izdelovati ta okrasek. Ker sem po du\u0161i u\u010diteljica, pa tudi sicer, sem si \u017eelela to znanje \u0161iriti. \u010cudovit je odblesk o\u010di, ko potegnejo jaj\u010dek iz barve in nastane prekrasen izdelek. To ni ve\u010d navadno jajce, to je darilo. Podobno tistemu, ki so ga mlada dekleta dajala fantom in prejela v zahvalo sladko pomaran\u010do. V\u010dasih je bil smrten greh javno izpovedovati ljubezen, pa so se deklice zna\u0161le, napisale so na pirh in vsi so vse vedeli. Prelepa so, ko vise na velikono\u010dnem drevesu in ker izpihamo rumenjak in beljak, ostanejo pisanice za vedno.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ko pripovedujem o zgodovini pirhov in pisanic, posebej omenim veliki ponedeljek, ki je po mojem praznik pirhov. Morda bi veljalo spet uvesti ta praznik, ko zbiramo pirhe in ugotavljamo, kdo je najbolj spreten \u00bbpirha\u010d\u00ab. Te igre so se igrale dale\u010d nazaj. Danes je va\u017eno le, kdo se je najbolj najedel.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tudi v centrih za ljudi s te\u017eavami v du\u0161evnim zdravju sem imela delavnice.Tako kot ljubezen, je potrebno \u0161iriti veselje. Sre\u010danje s preteklostjo dobro de. Presre\u010dna sem bila zaradi zavzetosti pri izdelovanju in tihi sre\u010di, ker ni vse nujno narejeno z levo roko, ampak je potreben trud.<\/p>\n

 <\/p>\n

TUDI V NAJVE\u010cJO SENCO KDAJ POSIJE SONCE<\/strong><\/p>\n

(ljudski pregovor)<\/p>\n

 <\/p>\n

Mnogokrat sem se spra\u0161evala, kaj je v \u017eivljenju najbolj pomembno. Morda nori ferari, morda hi\u0161ka na vasi, morda je najve\u010d mo\u017e, ki te crklja, kariera? Danes vem, da je najve\u010dji prese\u017enik \u017eivljenje samo. \u017divljenje, ki pluje po tvojih \u017eilah. Ni\u010d nisi pla\u010dal zanj, pa vendar ti razum tvojih mo\u017eganov, srce, ki trepe\u010de ob tragedijah in komedijah \u017eivljenja, povzro\u010da neopisljivo sre\u010do.<\/p>\n

 <\/p>\n

DOL\u017dNI smo velikemu duhu, ki nam je vdahnil \u017eivljenje, da smo odgovorni do sebe, da smo odgovorni do svojega telesa, da smo odgovorni do na\u0161ih solza, ki jih spu\u0161\u010damo, kadar smo \u017ealostni. Ne smemo se vdati, saj porazi in zmage so le del \u017eivljenja samega.<\/p>\n

 <\/p>\n

Konec koncev smo odgovorni tudi za bolezen, ki nas napade. Dol\u017eni smo iskati najbolj\u0161o re\u0161itev, ki pa ni nujno zaviti \u010dloveka v vato. S\u00e1mo upiranje bolezni in dokazovanje sebi in drugim, ne da smo normalni, ampak da \u017eivimo svojo lastno tiho sre\u010do, ki je lahko druga\u010dna od drugih. Ni\u010d ni bolj pomembnega kot zadovoljstvo nad lastnim \u017eivljenjem, da funkcioniramo v sebi lastnem ritmu. To prina\u0161a rezultate \u2013 sre\u010dno, zadovoljno \u017eivljenje, kljub diagnozi. Morda se spra\u0161ujete, ali je res to mo\u010d dose\u010di? Seveda. Vendar za to ni recepta. Ljudje smo drug od drugega razli\u010dni, pa vendar je ena pot. Odlo\u010diti se mora\u0161 za zdravljenje in ne sme\u0161 se obsojati zaradi neuspehov. Iti mora\u0161 naprej in \u017eiveti tako kot ostali ljudje. Zaradi bolezni si res za kaj prikraj\u0161an, pa vendar so tu druga veselja, ki ti polnijo \u017eivljenje. In \u010de jih najde\u0161, si na konju.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kot vemo, je du\u0161evna bolezen le malenkostni premik v na\u0161ih mo\u017eganih. Vendar so mo\u017egani veliki tako kot vesolje in ne moremo s \u010darobno pali\u010dico zlikati vijuge, ki je napa\u010dno zavila. Spoznanja farmacije so izredno dragocena. Pa vendar premalo. Tu ne gre zgolj za okvaro mo\u017eganov, ampak je hudo prizadeto na\u0161e srce. Srce pa vemo, da se najlep\u0161e zdravi z drugim srcem. Du\u0161evna bolezen se \u017eal \u0161e vedno zdravi v psihiatri\u010dnih ustanovah. Super bi bilo, \u010de bi zdravili bolezen v modernih sanatorijih, pa \u017eal na\u0161a dru\u017eba za enkrat \u0161e ni toliko razvita. V \u017eivljenju tehtamo, kaj je bolj prav. Kaj nam povzro\u010di manj \u0161kode. V\u010dasih je umik na rezervne polo\u017eaje najmanj\u0161a \u0161koda za \u010dloveka in okolico.<\/p>\n

 <\/p>\n

Du\u0161evna bolezen ima dve fazi. Akutno, ko je prav, da jo pre\u017eivimo v bolni\u0161nici in obdobje remisije, ko smo se po\u010dasi pripravljeni vklju\u010diti v okolje. Jasno pa se moramo zavedati, da se \u010dlovek med bivanjem v bolni\u0161nici spremeni. Spremeni se njegov pogled na svet, spremeni se na\u010din \u017eivljenja; da, celo prehrambene navade se spremenijo. Bolnik, ki ste ga pustili v bolni\u0161nici, se je spremenil. Va\u0161a ljubezen vam ga bo pomagala sprejeti. Pustite mu \u010das, da se sprejme tudi sam.<\/p>\n

 <\/p>\n

Najhuj\u0161a te\u017eava je po mojem mnenju enakovredno sprejetje bolnikov v dru\u017ebo. O tem te\u017eko govorim. Dejstvo je, da je znanje o bolezni \u017ee dokaj raz\u0161irjeno, da si te\u017eko prizadet in osamljen med ljudmi samo zato, ker si bolan. Gre za nekak\u0161no pi\u0161meuhovstvo. Glavno, da gre ta \u010da\u0161a mimo mene. Slaba pri\u010dakovanja sprejetja v dru\u017ebo je te\u017eava, ki izzveni sama po sebi s\u010dasoma in ob ustrezni podpori okolice. Moja lastna izku\u0161nja je, da sem si ob odpustu najbolj \u017eelela svobode, da bi lahko dihala s polnimi plju\u010di in delala, kar bi hotela, da bi \u017eivela brez nadzora.<\/p>\n

 <\/p>\n

Najlep\u0161i trenutek je bil na avtobusu, ki pelje iz Polja. \u017divela svoboda!<\/p>\n

 <\/p>\n

Toda v torbici sem imela recepte, ki so me \u017eulili in mi zatrjevali, da je moja svoboda omejena. O\u017eigosana sem bila z nalepko Du\u0161evni bolnik, ki mi je jemala mo\u010d. Kot Judje niso nikoli sneli Davidove zvezde, tudi jaz svoje ne bom nikoli. Moja nalepka ni vidna, pa\u010d pa mo\u010dno omejuje mojo \u017eivljenjsko pot. Ni\u010d slu\u017ebe, ni\u010d partnerja, malo prijateljev, malo dinar\u010dkov \u2026 Samostojno, odgovorno in ustvarjalno \u017eiveti je v\u010dasih prehuda naloga tudi za zdrave ljudi.<\/p>\n

 <\/p>\n

Jaz pa sem si tako \u017eelela biti uspe\u0161na in zadovoljiva tudi v o\u010deh zdravih. Kot otrok ne shodi \u010dez no\u010d, se tudi to ni zgodilo \u010dez no\u010d. Toliko preprek je bilo. Bolezen res vpliva na delovno zmo\u017enost, premo\u017eenjske posledice\u00a0 pa so me potisnile \u0161e nekaj stopni\u010dk ni\u017ee, huda osamljenost mi je jemala voljo do \u017eivljenja in ponos, da sem \u010dlove\u0161ko bitje. Kot ku\u017ea sem tekala za ljudmi, saj sem nagonsko vedela, da sama ne bom zmogla.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vsak dan sem molila, naj se zgodi \u010dude\u017e. In res se je zgodil \u2212 spoznala sem svojega partnerja Valterja. \u010ce te sprejme en \u010dlovek, te sprejme cel svet. Po\u010dasi sem se spomnila, da sem bila neko\u010d uspe\u0161na, sre\u010dna \u017eenska.<\/p>\n

Eden najinih prepirov je bila na temo, ali se du\u0161evni bolniki lahko u\u010dijo. Danes vem, da se lahko. Takrat pa sem bila prepri\u010dana, da nam morajo ljudje pomagati, da nas morajo za vsako ceno, saj mi smo rev\u010dki. Pa nismo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pa se je za\u010dela \u0161ola \u017eivljenja. Nalagala sem si dol\u017enost za dol\u017enostjo. Ko sem ugotovila, da sem uspe\u0161na, sem dobila krila. Vsega se u\u010dim, moj u\u010ditelj Valter pa je opora in preizkusni kamen.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zelo sem hvale\u017ena tudi mojima psihiatrinjama, dr. \u0160vabovi in dr. \u017dmucovi za podporo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Predmeti v tej \u0161oli so postavljanje mej, branje, gledanje televizije, umivanje, socialni stiki. Da, \u0161e mnogo tega je. Pa vendar je pomembno le eno, da se z Valterjem podpirava. Nikoli mi ne jemlje ponosa, pa \u010de \u0161e tako zamo\u010dim. Nekdo te mora imeti rad<\/em> je naslov moje knji\u017eice in res je! \u017darek ljubezni ti pomaga, da pre\u017eivi\u0161 in se \u010disto po\u010dasi za\u010dne\u0161 vra\u010dati v ta svet. Mi nismo drugorazredni ljudje, le nekje na poti smo izgubili zaupanje v ta svet. To zaupanje nam lahko povrnete prav vi, pa ne s podcenjevanjem na\u0161ih sposobnosti, ampak z globoko vero v nas in na\u0161e sposobnosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Prav zato, ker sem verjela v svoje sposobnosti, sem dosegla lepe uspehe, pa vendar je moje najve\u010dje veselje, da mi ni bila vera v \u017eivljenje vzeta in da lahko Ustvarjam. Karkoli. Ustvarjalnost pojmujm kot aktivnost v naj\u0161ir\u0161em pomenu. Ob\u010dutek za dol\u017enost in ponos ob izpolnjevanju le-te me vrne med normalne ljudi. Kozmi\u010dna trgovina pa poskrbi za moje materialne potrebe. Ni me sram sprejeti milo\u0161\u010dine, saj to je vendar pla\u010dilo boga za moje delo. Nih\u010de mi ni\u010d ne uka\u017ee, nih\u010de mi ne pla\u010da. Delam zato, ker vem, da je ustvarjalnost eno izmed zdravil proti bolezni. Seveda pa je moje delo kampanjsko. \u010cisto vsak dan ne zmorem, kdaj moram tudi sanjati.Moja du\u0161a je umrla, ko so me invalidsko upokojili. Dokler hodi\u0161 v slu\u017ebo, ti tvojo ustvarjalnost kreirajo drugi. To je najla\u017eje. Tvoja dejavnost modelira tvoje \u017eivljenje. Najslab\u0161e je sedeti in ni\u010desar po\u010deti. Zelo sem bila izgubljena. Napolniti 24 ur, \u010de ne sme\u0161 delati, kar si po\u010del prej, je tragedija.<\/p>\n

 <\/p>\n

Toda namesto denarja in redne slu\u017ebe sem dobila svobodo. Dan je dolg 24 ur in te\u017eko ga je napolniti. Najraj\u0161i sanjam, kujem projekte in potem jih \u010disto po\u010dasi realiziram. Ustvarjanje je najve\u010dja motivacija za \u017eivljenje samo. Pa ne mislite, da mora biti uspeh velik.<\/p>\n

 <\/p>\n

Prvi moj uspeh je bila prebrana stran v knjigi ali pa manj\u0161anje velikih kupov umazane posode. In kaj, \u010de je \u017eivljenje en sam brezup? Treba je verovati. Namesto visokolete\u010dih pridig je bolj na mestu konkretna pomo\u010d. \u0160\u010depec ljubezni in humorja pa je edini recept, da pre\u017eivi\u0161 v tej \u0161oli \u017eivljenja. In ko se zahvaljujem velikemu duhu, ki mi je vdahnil \u017eivljenje, se mu zahvalim za nemirno du\u0161o, ki nenehno i\u0161\u010de re\u0161itve. Hvale\u017ena sem mu, ker mi pusti ustvarjati in se veseliti \u2013 za denar pa se moja du\u0161a zmeni bolj malo. Pa ne, da ga ne bi rabila, samo bojim se, da potem ne bodo ve\u010d rabili svojega dela. Ko ima\u0161 malo denarja, se ti zmanj\u0161ajo potrebe in edino s skromnostjo pre\u017eivi\u0161.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pa le-ta ne pomeni poni\u017enosti, ampak svobodo.<\/p>\n

 <\/p>\n

KO SE SRE\u010cATA NO\u010c IN DAN<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Iz odnosov med ljudmi smo napravili celo znanost, jih zapisali v obliki bontona, diplomatskih in drugih pravil. Kar se mene ti\u010de, bi zado\u0161\u010dalo deset bo\u017ejih zapovedi. Pravila, prepovedi in zapovedi naj bi nam laj\u0161ala orientacijo v\u00a0 \u017eivljenju, ki nas obdaja kot sviloprejka. Kaj se bo izvalilo, pa ostaja vpra\u0161anje. Tako kot so te gosenice \u0161kodljive za rastline, je togo oprijemanje vseh mogo\u010dih pravil \u0161kodljivo za \u010dlove\u0161ko raso.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u017de ko z mamico le\u017ei\u0161 v porodni\u0161nici, mora\u0161 ustrezati ne\u0161tetim normam, da si sprejemljiv. \u010ce si druga\u010den, si \u010duden. Ljudje pravijo, da tako mora biti. Ti ne more\u0161 ni\u010d proti temu. Ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 je bolje tuliti skupaj z volkovi. Tuli in bodi \u00bbsre\u010den\u00ab. Toda, \u010de si \u010drna ovca, se mora\u0161 pa\u010d sprijazniti s tem. \u010ceprav hrepeni\u0161 po so\u010dni travi, ki jo jedo ostale ovce, se mora\u0161 zavedati svoje posebnosti in biti na njo ponosen. O ponosu tako redko spregovorimo. Ozavestiti in biti sre\u010den zaradi sebe, ker si to, kar si. Bolj si druga\u010den, te\u017eje je, saj se je najudobneje skriti v mno\u017eici.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ne ob\u017ealujem, ker sem vrsto let menila, da je edino relevantno zdravilo za vse te\u017eave med odnosi ljubezen. In, kak\u0161na zmota, \u010de bom jaz ljubila, bodo tudi drugi imeli radi mene. Koliko grenkih razo\u010daranj sem po\u017erla! Kot metulj\u010dek sem letala po svetu in mislila, da bom re\u0161ila problem, \u010de bom dobra, ljube\u010da oseba. \u017dal ni tako. Druga\u010dnost je pa\u010d na svetu. Postavila me je tja nekam. Morda so mi samo zdravila vrnila mo\u010d orientiranja v realnem, \u00bbpravem\u00ab svetu. Ob tej rahlo ki\u010dasti razglednici se druga\u010dnost kaznuje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Psihiatri, psihologi, socialni delavci in terfarmacija po mojem mnenju mastno slu\u017eijo s tr\u017eenjem urejanja te \u00bbblagovne znamke\u00ab. Oni so pa\u010d mojstri, ki nenormalnosti spravljajo v red. Pa ne mislite, da lahko slab med\u010dlove\u0161ki odnos spravi\u0161 v red z njihovimi pridigami! Ali pa\u010d? Odnose je enostavno nemogo\u010de urediti, ker smo ljudje preve\u010d posebni, da bi bili enaki v neenakem. \u010ce \u017ee ne morem ni\u010d storiti pri teh velepomembnih velespo\u0161tovanih ob\u010de\u010dlove\u0161kih odnosih, moram vsaj razvozlati zmedo v svoji glavi.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kako je z mano? Rodila sem se kot poseben otrok. Nisem bila lepa. Tu sem kr\u0161ila pomembno pravilo: \u00bbSamo lepi otroci so sprejeti\u00ab. Trudila sem se z mnogimi shuj\u0161evalnimi kurami, a na koncu pristala v loncu z marmelado. Nikoli nisem obvladala odnosov med ljudmi. Razvila sem tako imenovano pasje vedenje. Tudi to je na prepovedani listi obna\u0161anja. Red je moja te\u017eava, ki je nisem nikoli obvladala. Moji zvezki, zapiski in potem, ko sem bila u\u010diteljica, dnevniki in redovalnica, so bili vedno neurejeni. Ti, grdoba, ti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Sem kampanjski tip delavca. Trpim, \u010de moram zgodaj za\u010deti z delom. Nesprejemljivo. Rana ura, zlata ura, moja smrt. Moji mo\u017egani<\/p>\n

delujejo, ko gredo ostali spat. Zaradi druga\u010dnosti so se moji mo\u017egani zatekli v shizofrenijo. Katastrofa, nora je. Kaznovana mora biti z odvzemom pravice dela za denar. Vrgli ji bomo milo\u0161\u010dino.<\/p>\n

 <\/p>\n

In kako je sedaj? Pravljice se dogajajo. Sprejel me je moj mo\u0161ki in ustanovila sva dru\u017eino, kjer pravila o brezhibnosti ne veljajo in sva sre\u010dna kar taka, kot sva. Ker vem, da je \u017eivljenje najve\u010dje darilo in te kot tako ne vpra\u0161a, kak\u0161en si. Zabrisalo je krivice, ki so se mi dogajale. Torej me veseli \u017eivljenje okoli mene. Imam tudi svoj brlog, v katerem veljajo moja pravila in odnosi, ki sem jim kos. Ko grem v svet, se trudim in budno pazim na meje, ki mi jih postavljajo. \u010ce jih ne prekora\u010dim, to je kot pogojni refleks pri Pavlovu, lahko \u017eivim.<\/p>\n

 <\/p>\n

Morda me zopet vpra\u0161ate za ljubezen? Ne ob\u017ealujem, ker sem vrsto let menila, da je zdravilo za vse te\u017eave med odnosi prav ljubezen. Na\u0161 svet je \u010drno-bel, ali ljubimo ali sovra\u017eimo. Te\u017eko vidimo sivino vmes. Toda ker je ljubezen najbolj\u0161a u\u010diteljica, se po\u010dasi, z va\u0161o pomo\u010djo, prilagajamo va\u0161emu svetu. Pri nas ne \u0161teje, ali ima\u0161 denar (itak ga nimamo), ali imamo nepremi\u010dnine (itak \u017eivimo tam, kamor nas je naplavilo \u017eivljenje) \u2013 pri nas \u0161teje, \u010de nas ima\u0161 rad.<\/p>\n

 <\/p>\n

In tako ni ve\u010d va\u0161ega in na\u0161ega sveta, ampak po\u010dasi sobivamo. \u017divimo na bregovih \u017eivljenja, ki te\u010de mimo in nas zdru\u017euje, kjer je reka najplitvej\u0161a, kjer di\u0161i po ljubezni, ne pa po usmiljenju. Sicer imamo res privide, smo pa globoko razo\u010darani, \u010de nam kdo prodaja iluzije \u017eivljenja. \u010ce pa te kdo udari v imenu ljubezni, ne nastavi \u0161e drugega lica, ampak ponosno dvigni glavo in odidi v svojo smer. Smer spo\u0161tovanja in razumevanja!<\/p>\n

 <\/p>\n

OSEBNA IZPOVED <\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Rodila sem se na bo\u017ei\u010dni ve\u010der v Ljubljani v popolnoma obi\u010dajni dru\u017eini. Ne re\u010dem, da sem bila prej ne vem kako urejen \u010dlovek. Kon\u010dala sem \u0161olanje in za\u010dela z velikimi \u017elicami zajemati \u017eivljenje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Za zastorom \u017eivljenja so se \u017ee za\u010dele nakazovati te\u017eave, pa kaj, ko jih tako radi potla\u010dimo. In pred 35 leti sem bila prvi\u010d hospitalizirana zaradi du\u0161evne bolezni. Ko sem bila odpu\u0161\u010dena, sem dobila diagnozo \u2212 \u010disto vseeno je, kak\u0161na je bila. Bila sem ozna\u010dena za celo \u017eivljenje. Ne zaradi diagnoze, ampak ker se pa\u010d zaradi bolezni spremeni\u0161. Funkcionira\u0161 druga\u010de. S tem se nisem mogla sprijazniti (Bog ve, \u010de sem se zdaj).<\/p>\n

 <\/p>\n

Mislim pa, da je povod za izbruh moje bolezni zaposlitev v \u0161olstvu. Prepri\u010dana sem bila, da me bodo otroci sprejeli, saj sem jih imela zelo rada. Bili so mi blizu, saj je v otro\u0161kem do\u017eivljajskem svetu vse mogo\u010de, kot je bilo v mojem. Otroci so zelo krut sodnik. Ko zboli\u0161 za shizofrenijo, si v bistvu sestavljen iz dveh delov. Iz razumskega in nagonskega, kjer je vse mogo\u010de in ni mej. Otroci takih odraslih ne marajo. Oni pri\u010dakujejo od odraslih, da jih bodo vodili.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tega pa nisem bila zmo\u017ena. Bila sem \u017ee preve\u010d po\u0161kodovana. Stres ob teh notranjih bojih in odklanjanju v \u0161oli me je po\u010dasi potisnil v bolezen. Razmik med imaginarnim in realnim je bil vse manj\u0161i. Kar naenkrat nisem bila Lidija, ampak sem privzemala druge vloge. Neskon\u010dno sem se zabavala in ni\u010d me ni bolelo. Le droben glasek v meni je spra\u0161eval: Lidija, ali je to res? Imela sem slu\u0161ne in vidne privide, ki so me tako obvladovali, da sem morala poiskati zato\u010di\u0161\u010de \u2212 psihiatri\u010dno bolni\u0161nico. Da se razumemo, ne gre za \u017eiv\u010dno bolezen, ampak mo\u017egansko.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zdravila, ki so mi jih predpisali, so izni\u010dila moje privide, niso pa zacelila moje du\u0161e. Takrat so bile v modi dolge hospitalizacije, da si se vrnil domov kot pretepen pes. O\u017eigosan z drugorazrednostjo in negotov vase in v stike s svetom.<\/p>\n

Toda zbrala sem pogum in si na\u0161la novo slu\u017ebo. Takrat nisem vedela, da je to brezupno. Shizofrenija pa\u010d ne more biti u\u010ditelj. To so bili komunisti\u010dni \u010dasi, ko je v resnici \u0161e \u017eivela socialna dr\u017eava. Moji zlati kolegi so me \u00bb\u0161lepali\u00ab 17 let. Med tem \u010dasom sem seveda bila ve\u010dkrat hospitalizirana. Vedno sem se priplazila nazaj s slabo vestjo, saj sem v dnu srca vedela, da ne zmorem. Samo \u010dakala sem, kdaj bo eksplodiralo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Seveda so se naveli\u010dali mojih nenehnih izgovorov in te\u017eav. Ne vem, \u010de so vedeli, da ni upanja za izbolj\u0161anje. Tako me je doletela upokojitev, ki je zame pomenila socialno, intelektualno in finan\u010dno smrt. Izkazalo se je, da je bila moja slu\u017eba zelo pomemben dejavnik v mojem \u017eivljenju. Seveda so bili prisotni vsi stranski u\u010dinki bolezni (ravnanje z denarjem,te\u017eave s socialno vklju\u010denostjo, slab\u0161a empatija), pa vendar ni bolezen mogla uni\u010diti moje prirojene iskrenosti, \u017eelje po iskanju znanja in dobrosr\u010dnosti. Bolezen ni uni\u010dila mojega dobrega srca in nenehnega upanja, da bom sre\u010dna.<\/p>\n

 <\/p>\n

In zdaj sem sre\u010dna. Drobne radosti mi nadomestijo dober finan\u010dni polo\u017eaj, ki je rak rana vseh du\u0161evnih bolnikov. Seveda, hud stres je marsikdaj povod za ponovno hospitalizacijo. Shizofrenija je \u0161e vedno tabu tema. Iz \u017elehtnobe javno kri\u010dim, malo zato, da bi pridobila vsaj nekaj la\u017enega usmiljenja, malo pa zato, da spravljam v zadrego sogovornike.<\/p>\n

 <\/p>\n

Moja mama se kar zdrzne ob besedi shizofrenija. Moja bolezen je \u00bbkr neki\u00ab \u2013 nekak\u0161en prehlad, ki bo minil. Vendar pa se obna\u0161a kot levinja, ko me drugi prizadenejo. Hvale\u017ena sem ji, ker od mene nenehno zahteva, da delam, da ustvarjam (pa \u010detudi prebiram fi\u017eol). Mislim, da je njena teza, da je delo, prilagojeno na\u0161im zmo\u017enostim, izhod iz bolezni, re\u0161itev (delo shizofrenika je dvorezen me\u010d, saj smo slabi delavci, pa vendar ob pristni pomo\u010di zdravih lahko obvladamo tudi zahtevna dela). Je glavni svetovalec za vse moje te\u017eave; koliko jo pa poslu\u0161am, je pa druga stvar. Vesela sem, da postajava sodelavki in prijateljici. Zakopali sva bojno sekiro in po\u010dasi sprejemava druga drugo tak\u0161ni, kot sva \u2212 nepopolni.<\/p>\n

 <\/p>\n

Moji prijatelji so druga zgodba. Nenehno imam ob\u010dutek, da igramo \u010crnega Petra in nenehno izgubljam. V roki mi ostane neza\u017eelena karta, naj se \u0161e tako trudim. Je \u017ee tako, shizofreniki ne obvladamo zakulisnih igric. Samota mi je smrt. Kraj\u0161am si jo s knjigami, televizijo in radiem. Povezava z zunanjim svetom pa je seveda telefon. \u010clovek si \u017ee najde pet minut za pogovor, meni pa pomeni potrditev, da sem \u0161e za\u017eelena.<\/p>\n

 <\/p>\n

Za ostale sorodnike sem umrla, ko sem zbolela. Mislim, da v 25 letih, odkar sem zbolela, lahko pre\u0161tejem obiske sorodnikov na prste ene roke. Tu so \u0161e sosedi, ki se obna\u0161ajo brezhibno sterilno. Vendar pa je \u0161e nekdo, ki me sprejme tako, kot sem. Ne zanima jih, ali jemljem haldol ali druga zdravila za shizofrenijo in ali sem zares taka. To so moji ma\u010dki. Verjemite mi, dokler prite\u010dejo, ko pridem (\u010deprav jih zanima le, \u010de sem prinesla kaj dobrega za pod zob), ne bom nikoli sama in neljubljena.<\/p>\n

 <\/p>\n

Najbolj me jezi infantilno obna\u0161anje sogovornika. Sladek \u00bbsaj bo\u00ab me spravi v bes. Vsi vemo, da je to izjemno kompleksen problem, ki ga ne more\u0161 pomesti z eno roko. Ali pa izlo\u010danje iz pogovora. O problemih se v mojih prisotnosti pa\u010d ne govori. To je tiha segregacija. Omenila bi tudi avtosegregacijo. \u017de tako si negotov vase in ima\u0161 te\u017eave s komuniciranjem, pa ne upo\u0161tevajo tvojega tempa in na\u010dina izra\u017eanja. Tudi kompetentnost tvojega mnenja je vpra\u0161ljiva. Degradiranje tvoje osebnosti in tvojega dela, ker si bolan, je \u017ealitev. Pa sicer shizofrenija ni bolezen. Mislim, da je nek svojski na\u010din \u017eivljenja. Do svojega na\u010dina \u017eivljenja pa ima pa\u010d vsak pravico.<\/p>\n

 <\/p>\n

Direktne \u017ealitve pa sem itak sproti pozabila. Ni me bolelo, celo zabavala sem se nad primitivnostjo \u017ealivca. Sicer je pa imela moja mama pripravljenih kup rob\u010dkov in sva jokali. Podporo sem dobila od vseh in od nikogar. Vsi so me hvalili ali pa raztrgali do kosti, kadar mi je \u0161lo slabo. Toda konkretne pomo\u010di ni bilo od nikogar, razen od Valterja (mojega partnerja) in mojih najo\u017ejih sorodnikov ter nekaterih prijateljev. Lahko je govoriti, toda pomagati s finan\u010dno pomo\u010djo ali pa s pomo\u010djo pri projektih, je bilo za moje soljudi preve\u010d. Neskon\u010dno pa sem vesela ljudi s ceste in drugih obiskovalcev Bari\u010deve hi\u0161e ter njihovih pohval in navdu\u0161enja.<\/p>\n

 <\/p>\n

Potrebovala sem samo uspeh. Nekaj, kjer sem se potrdila. In pa seveda sogovornika. Nekoga, ki mi je kazal sliko realnega sveta. Seveda sem hodila k mami jokat nad te\u017eavami, ki so me pestile. Toda ogledalo mi je znal pokazati Valter. In ko sem dejala, da ne bom ne\u010desa naredila, je dejal: \u00bbBo\u0161, bo\u0161, dokler se ne bo\u0161 nau\u010dila.\u00ab Potem pa je sledila analiza dogodkov. Dolgo \u010dasa sem verjela, da se shizofreniki ne zmorejo u\u010diti in spreminjati navade \u017ertve in<\/p>\n

vzorcev vedenja. Danes verjamem, kar dokazuje deset let brez hospitalizacije.<\/p>\n

 <\/p>\n

Da sem pri\u0161la do sem, sem morala narediti razli\u010dne stvari. Najprej so mi zdravniki uredili zdravila. Moja najpomembnej\u0161a dnevna naloga je, da jih vzamem in si tako zagotovim pribli\u017eno normalno delovanje mo\u017eganov. Potem sta tu samoopazovanje in kontrola mojega vedenja. \u010ce lahko pre\u0161tejem do tri, predno izstrelim salvo, sem zmagala. Pa mi \u0161e ne uspeva vedno. Zadovoljna sem s tem, kar je, pa vendar je to odvisno od mnogih dejavnikov. \u017divim v normalnem okolju in sem izpostavljena mnogim stresom. Rada se umaknem v Belo krajino, kjer je stresov manj.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tudi s shizofrenijo lahko \u017eivi\u0161 kot z ostalimi boleznimi. Ima\u0161 omejitve, ki jih mora\u0161 dobro poznati (v\u010dasih so hi\u0161na vrata trdno zaprta). Pametno je kaj prebrati o shizofreniji ali se udele\u017eiti kak\u0161nega predavanja. Seveda ima\u0161 \u0161ibka in mo\u010dna podro\u010dja in tudi dela\u0161 lahko, le delo mora biti prilagojeno. Morda smo podobni majhnim otrokom in rabimo \u0161e ve\u010d potrditve in ljubezni kot ostali bolniki. Kot sem zapisala:Nekdo te mora imeti rad. Grozljivo je, \u010de mora\u0161 prositi za pomo\u010d.<\/p>\n

 <\/p>\n

Delavci v \u0160ENT-u (Slovensko zdru\u017eenje za du\u0161evno zdravje, op. a.) bi morali takoj zaznati potrebo in pomagati. Dru\u017eenje v \u0160ENT-u pa je sicer dobra vadnica za u\u010denje socialnih ve\u0161\u010din in kakovostno pre\u017eivljanje \u010dasa. Toda neprecenljivo je \u017eivljenje samo. Iti po svetu in se u\u010diti. In se potem veseliti uspehov. Ob neuspehih pa sesti v kot in po\u010dakati, da minejo. Ne se obsojati za napake, ampak poizku\u0161ati znova in znova, dokler ne zna\u0161. Za uspeh je potrebno postaviti cilj in ko ga dose\u017ee\u0161 si postavi\u0161 novega \u2013 na koncu se nau\u010di\u0161 biti uspe\u0161en. In le kdo ne bi bil rad uspe\u0161en?<\/p>\n

 <\/p>\n

Ko je te\u017eko, po\u010divam, sanjam in pestujem ma\u010dke. Posedam na soncu ali gledam de\u017e skozi okno. Predvsem pa se takrat zelo pove\u010da telefonski ra\u010dun. Ljudje danes nimajo \u010dasa za obiske, po telefonu pa so pripravljeni dati kak nasvet. Pri moji bolezni te\u017eave nikoli ne izginejo. Zelo pa me veseli branje. Pri\u017egem si radio (to je proti prividom in prisluhom) in se potopim v svet knji\u017enih junakov. \u017dal ne morem dolgo skoncentrirano brati. Pri\u017egem cigareto in po kraj\u0161em \u010dasu spet lahko berem. Berem vse, la\u017eje knjige. Kadar pa se po\u010dutim slab\u0161e in \u010de sem lahko skoncentrirana, pose\u017eem po psihiatri\u010dni literaturi, kjer se najdem. \u010ce pa sem \u010disto zani\u010d, le\u017eim s knjigami kot z medvedki in potem zaspim.<\/p>\n

 <\/p>\n

Spanje je zelo dober pobeg pred te\u017eavami. Ni prav kazati javnosti \u0161ibkih to\u010dk. Takrat se skrijem v svoj dom, Valter pa \u0161teje tabletke in kuha kavico. Sprejemati sem se za\u010dela, ko so mi prvi\u010d po zelo dolgem \u010dasu rekli gospa in me niso gledali,<\/p>\n

ko da bom ravnokar umrla. Prijetno se je son\u010diti na uspehih. \u010cisto zares pa sem zmagala, ko sem sprejela dejstvo, da sem bolnik in sem se za\u010dela zavedati svojih omejitev. Ne silim z glavo skozi zid, \u010desar ne zmorem, pa\u010d ne zmorem. Najve\u010d poleta pa mi je dalo moje pisanje in prireditve v Bari\u010devi hi\u0161i.<\/p>\n

 <\/p>\n

Sem intelektualka in samo kuhanje in pospravljanje sta me neznansko dolgo\u010dasila (zdaj z veseljem tudi pospravljam). Torej mora biti delo primerno tvojemu nivoju, predvsem zanimivo in tako, da napolni du\u0161o. Danes sem \u0161e vedno bolnik (tega me ni sram), pa vendar vem, da si lahko sre\u010den in uspe\u0161en tudi \u010de si shizofrenik. Zelo si \u017eelim, da bi lahko ve\u010d du\u0161evnih bolnikov to izjavilo. Povezali bi se in za\u010deli skupaj urejati problematiko du\u0161evnih bolnikov. Grozno mi je \u017eal, da se ne morem povezati z obstoje\u010dimi dru\u0161tvi, ampak tam mi je neizrekljivo dolg\u010das.<\/p>\n

 <\/p>\n

Svojci, zavedajte se, da je vsak pacient \u010dlovek s \u010disto posebnimi potrebami in du\u0161o. Delo z njim zahteva prav posebno skrb. Vendar pa je gotovo eno, da potrebujete ogromno potrpljenja in ljubezni. Za\u010dutiti mora, da vam je enak in da se ga na tihem ne sramujete. Najbolj pa je pomembno vklju\u010devanje v normalno populacijo, da se bo u\u010dil vzorcev normalnega obna\u0161anja. Omogo\u010diti mu morate, da se z ne\u010dim dokazuje, da se bo izbolj\u0161ala njegova samopodoba. Kaj pa je to, je skrivnost, na katero ne morem odgovoriti.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u017divljenje s shizofrenijo je naporno, vendar ne izgubite upanja. Tudi \u010de stokrat ponovite, bo nekega dne shizofrenik znal prav zaradi vas. Ne bo vam hvale\u017een, ampak vas bo imel preprosto rad.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

LIDIJA V RAJU<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Le\u017eim pod jablano v vrtu. Ti\u0161ina ped son\u010dnim zahodom je in sli\u0161im tk tk tk …\u00a0\u00a0 Gledam naokoli in se \u010dudim, kaj je to. To je vendar moje srce, moj za\u010detek in konec.<\/p>\n

To je moja du\u0161a. S pogledom se se sprehodim po svoji notranjosti. Vijol\u010dasta sopara. V ozdju \u0161pi\u010dasto gorovje z ostrimi prepadi in previsi, kot Himalaja moje bole\u010dine jeze in zamer. Mnogo sem se najezila, obsojala in sovra\u017eila.To ni prijaznno okolje. Vetrovi brijejo in komaj se oprimem skal. Padem, se poberem in plezam naprej in za Himalajo bole\u010dine je ogromen ocean. Tihi ocean ljubezni. Vedela sem, da je nekje konec in je samozado\u0161\u010denje.<\/p>\n

Na obali so jablane. Vem, da ne smem trgati sade\u017eev, saj bi me spoznanje, da sem zgolj bambus v kotu, uni\u010dilo. Ne upiram se ve\u010d, pa vendar divja moje srce \u2026 tk tk tk … milost opravi\u010dila za moje trpljenje. Ko se sprijazni\u0161, ko ne i\u0161\u010de\u0161 ve\u010d krivca za trpljenje, te doleti mir.<\/p>\n

In enostavno ne gleda\u0161 ve\u010d vijol\u010daste meglice in si na tem svetu. Drobne stvari, kot je kozarec vode in kos kruha zado\u0161\u010dajo. Najlep\u0161e pa je, ker ne rabi\u0161 ob\u010dinstva, ki bi ti povedalo, kaj je prav in kaj narobe.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    TO JE LE ENA IZMED POTI … (snopi\u010d premi\u0161ljevanj o du\u0161evni bolezni)     \u017divljenje je kot pe\u0161\u010dena ura. Pretakajo se kamen\u010dki ljubezni, modrosti,\u00a0strpnosti … Pretakajo se in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=152"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":154,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152\/revisions\/154"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=152"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=152"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sent.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=152"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}