ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Policija s kaznimi preganja brezdomce

03-11-2020

Objavljamo članek Andraža Rožmana, Dnevnik.si

Brezdomci v Ljubljani dobivajo kazni zaradi nedovoljenega zbiranja v času epidemije. Sogovorniki s področja prava, družboslovnih in varnostnih ved opozarjajo na problematičnost takšnega delovanja policije.



Igor Gajdurović je na deževno popoldne spal na dolgi klopi pod streho pred Mercatorjem v Kotnikovi ulici, medtem ko so njegovi sotrpini stali, sedeli in se pogovarjali v njegovi bližini. Bilo jih je več kot šest, kolikor ljudi na kupu dovoljuje vladni odlok, razen če gre za člane skupnega gospodinjstva. Iz sna so ga zbudile besede policista. »'Gajdurović, zbudi se! Pokaži dokumente!' se je zadrl. Dal sem mu svoje dokumente, on pa mi je napisal kazen,« je razložil.

Policija je potrdila, da je plačilni nalog zaradi kršitve odloka dobilo osem ljudi. »Sem ljudje pridejo zaradi dežja in da se skupaj branimo. Na primer pred napadom, kot nedavno, ko me je nekdo sredi noči napadel s teleskopsko palico,« je dejal in dodal, da ga povsod mečejo ven – iz garaž, blokov, zapuščenih hiš… Zato spi pred Mercatorjem, tako kot še nekateri njegovi kolegi.

Je skupnost brezdomcev gospodinjstvo?

Katja Muršič, ki je tisti dan delala v bližnjem Šentovem dnevnem centru za zmanjševanje škode zaradi drog, je razložila, da ljudi zaradi protivirusnih ukrepov ne sme sprejeti v dnevni center, obenem pa ne smejo biti skupaj na ulici. Zato se sprašuje, kje naj bodo. »Vsa leta, odkar so na ulici, so vajeni živeti v skupini, ki jim predstavlja edino varnost. Zdi se mi logično, da so skupaj,« je dejala. Ker živijo skupaj in počnejo podobne stvari, kot jih počnejo ljudje doma, meni, da so člani istega gospodinjstva.

Bi potemtakem moralo za brezdomce v luči vladnih odlokov veljati, da za njih veljajo ista pravila kot za člane skupnega gospodinjstva? Policija in ministrstvo za notranje zadeve sta to naše vprašanje ignorirala. A se mu je posvetil profesor z ljubljanske pravne fakultete Samo Bardutzky, ki vidi dve možnosti, zakaj vlada v odlokih uporablja besedno zvezo skupno gospodinjstvo – zaradi varovanja pravice do družinskega življenja in še bolj verjetno zato, ker se bodo člani istega gospodinjstva zelo verjetno okužili med sabo doma, zato ni pravega smisla, da se ne bi družili tudi zunaj. »Po tej logiki bi lahko sklepali tudi, da bi se osebe, ki se tako ali tako družijo na prostem ali pa v kakšnem improviziranem bivališču, lahko pred sodiščem sklicevale na to, da so v nekakšnem funkcionalnem ekvivalentu gospodinjstva,« pravi Samo Bardutzky in poudarja, da je pojmovno izključeno, da bi lahko prekršek storil nekdo, ki se objektivno ni zmožen izogniti storitvi prekrška. »To zlasti velja za policijsko uro: če se brezdomec ne more ob 21. nikamor umakniti, da ne bi kršil odloka, potem ga tudi ne krši,« pravi.

Kaznovanju brezdomcev zaradi nedovoljenega zbiranja nasprotuje tudi profesor na fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar: »Formalnopravno so sicer v prekršku, zdravorazumsko je pa to neumnost par excellence. Če družba ne more poskrbeti za svoje brezdomce, potem jih za brezdomstvo vsaj ne gre še bolj marginalizirati z zakonskimi kaznimi. Oni so zadnji na vrsti, kamor bi policisti lahko usmerjali svoje sile, so pa prvi pri roki, da lahko rečeš, da si nekaj naredil.«

Namesto glob raje zavetišča

Profesorica na fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Mirovnem inštitutu Mojca Pajnik primerjavo vidi v 18. in 19. stoletju, ko so zakoni za preprečevanje nalezljivih bolezni vključevali politike »čistih ulic«, s katerimi so, kot pravi, izpostavili in nesorazmerno kaznovali najranljivejše populacije in njihovo »nemoralno vedenje«. Ugotavlja, da danes ni nič drugače. »Kaznovanje brezdomnih, ker se zadržujejo na ulicah, pri čemer mnogi na ulicah živijo, je zavržno dejanje avtokratske oblasti.«

Pravi, da brezdomni oblikujejo svoja ulična gospodinjstva, problem ukrepov pa vidi v tem, da omejujejo skupno gospodinjstvo na predstave o tradicionalni družini kot »osnovni družbeni (reproduktivni) celici«. In da se »prave« družine lahko gibajo, »neprave« skupnosti pa so kaznovane. Opozarja, da iz znanstvenih raziskav izhaja, da je primeren ukrep za zajezitev virusa povečevanje varnih bivališč. Zato pravi, da bi v danih razmerah namesto izdajanja glob potrebovali nasprotne usmeritve.

Andraž Rožman


 



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem