ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Srečanje ŠENT-a s predsednikom Državnega zbora

13-10-2021

Delegacija ŠENT-a, predsednica prof. dr. Vesna Švab, strokovna delavka in vodja stanovanjske skupine za mlade v Novi Gorici mag. Edina Kovač Cvetko ter stanovalec stanovanjske skupine za mlade Borko Lopatec Prem so se v torek 12. 10. 2021 srečali s predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem.

Foto: Državni zbor / Matej Grah

Srečanje je potekalo na podlagi povabila s strani predsednika Državnega zbora ob obeležitvi svetovnega dneva duševnega zdravja, ki smo ga praznovali 10. oktobra.

Predsednica ŠENT-a prof. dr. Vesna Švab je na začetku poudarila, da so se v času epidemije COVID 19 povečale duševne stiske pri vseh ljudeh, najbolj pa pri posebej ranljivih skupinah, kot so ljudje, ki so ekonomsko prikrajšani in socialno izključeni. Posebej je epidemija prizadela mlade ljudi, ki so težko prenesli bremena izolacij in karanten in negotovo prihodnost. Izpostavila je, da so si mednarodne organizacije edine, da je v tem času potrebno okrepiti službe za duševno zdravje in spodbuditi vse ljudi k strpnosti, medsebojni pomoči in podpori. Enotno je tudi sporočilo o potrebi po skupnostnem, lokalnem, potrebam ljudi prilagojenem pristopu pri obvladovanju življenjskih stisk. Ob teh priporočilih pa je postalo kmalu jasno, da je večina služb za duševno zdravje v času epidemije zapirala svoja vrata. Vendar, kot je posebej poudarila, so socialno varstveni programi delovali praktično neprekinjeno, čeprav s predpisanimi omejitvami. Članom ŠENT-a in drugih socialnovarstvenih programov so bile ves čas, čeprav pogosto na daljavo, dostopne storitve vrstniške podpore, strokovna pomoč, možnosti za bivanje s podporo, zaposlitveni ter programi socialne vključenosti ter humanitarna pomoč ljudem, ki zaradi epidemioloških razmer in strahu niso uspeli opraviti nakupov, dobiti zdravila in tistim, ki niso imeli varnega prebivališča. Zavzetost in nepretrganost te podpore sta se izkazala za neprecenljiva v mreži služb. Lokalnost in dostopnost socialnovarstvenih programov sta pokazala bistvene prednosti pred institucionalnimi oblikami obravnave, ki so poleg drugega tudi nevarne, kar se tiče možnosti prenosa infekcij, je še dodala.

Ena izmed služb ŠENT-a, ki je namenjena posebej mladim in odgovarja na potrebe ljudi je stanovanjska skupina za mlade v Novi Gorici, ki jo je na srečanju predstavila mag. Edina Kovač Cvetko, vodja stanovanjske skupine. Sprva je poudarila, da je Stanovanjska skupina za mlade v Novi Gorici namenjena mladostnikom s težavami v duševnem zdravju, od 18. do 27. leta, katerim se omogoča varno okolje za njihov razvoj in verjame, da bo taka oblika bivanja preprečila marsikateri morebitni zdrs v brezdomstvo, kar se je pokazalo že ob dosedanjem delu. V pogovoru je še dejala, da so ponosni na prvo obletnico delovanja, v tem času pa se je pokazalo, da so potrebe še veliko večje. Poudarila je tudi, da je nujno, da se mladim, ki dosežejo napredek, ponudi možnost zaposlitve, tukaj vidi rešitev v okrepitvi invalidskih podjetij ali zaposlitvenih centrov. Za konec je izpostavila, da si želijo zagotovljeno dolgoročno financiranje programa.

Foto: Državni zbor / Matej Grah

Stanovalec Borko Lopatec Prem je v pogovoru poudaril, da mu bivanje v stanovanjski skupini veliko pomeni in da brez podpore in te priložnosti ne bi dosegel ravni samostojnosti, kot jo je. Želi si, da mu je ta možnost bivanja tudi v bodoče na voljo, da se bo lahko še bolj osamosvojil.

Predsednica ŠENT-a je v nadaljevanju pogovora poudarila, da je nujna podpora pri krepitvi socialnovarstvenih programov, posebej na področjih podpornega bivanja in zaposlovanja in da je potrebno poleg psihiatričnih zdravstvenih služb na primarni ravni zdravstvenega varstva okrepiti tudi rehabilitacijske službe, ki služijo okrevanju ljudi z duševnimi motnjami in jih zagotavljajo socialnovarstveni programi. To je, kot je izpostavila, tudi v skladu z nacionalno strategijo v Nacionalnem načrtu duševnega zdravja. Za reševanje težav v duševnem zdravju je potrebno vplivati tudi na socialne, družinske, ekonomske in sociale razmere. Na področju duševnega zdravja je še posebej pomemben medsektorski pristop.


Ob koncu pogovora je izpostavila, da je potrebno tudi z zdravstvenimi, ne le s socialnimi sredstvi financirati rehabilitacijske storitve, kot so skupnostni in dnevni centri, stanovanjske skupine itd., na osnovni ravni skrbi, tam kjer jih ljudje potrebujejo. Zaključila je z mislijo, da je skupno načrtovanje reform na področju duševnega zdravja prioriteta, da je potrebno premostiti fragmentacijo programov in odgovoriti na kompleksne- socialne in zdravstvene potrebe ranljivih skupin.

Predsedniku državnega sveta se iskreno zahvaljujemo za sprejem in izkazano podporo našemu delu.

ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje


 



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem