Nova Gorica - Goriška je prva v Sloveniji odreagirala na pojav novega koronavirusa v sosednjih državah. Kako so se posamezne ustanove odzvale na epidemijo in kako bodo te izkušnje uporabile ob morebitnem novem valu okužb? Na ta vprašanja so v okviru videokonference Medsektorskega regijskega sveta za javno zdravje, ki jo je organizirala novogoriška enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje, odgovarjali predstavniki različnih institucij.



Med prvimi so se na prihajajočo situacijo odzvali na novogoriški mestni občini, kjer so že 24. februarja sklicali predstavnike zdravstvenih inštitucij, igralnic in nakupovalnih centrov. »Ključno je, da so vsi dobili strokovna navodila, kako preprečiti najhujše. Tudi če nas čaka drugi val okužb, smo na ta račun lahko prej pripravljeni. Sedaj vse tiste strukture, kjer imajo veliko gostov iz tujine, že vedo, kako odreagirati, če se ponovi,« pravi novogoriški župan Klemen Miklavič in dodaja, da sicer ni nujno, da pride okužba na Goriško samo iz Italije. Po dogajanju, ki smo mu priča v zadnjih dneh, se je okužba v državo zanesla iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Drugi paket izkušenj je skupnostpridobila iz časa, ko je kriza že nastopila, tretji paket izkušenj pa se, tako župan, nanaša na ravnanje s splošnim prebivalstvom in posebnimi rizičnimi skupinami. »Pojavila se je potreba skupnosti, da pomaga – od varstva za otroke, ker so se zaprle šole, do pomoči za brezdomce in socialno ogrožene,« je še naštel župan.

Da je bilo hitro ukrepanje, s katerim je Goriška »prehitela« državo, ključno, se strinja tudi Petra Kokoravec, direktorica novogoriškega zdravstvenega doma, kjer so najprej prekinili s preventivo in medicinske sestre prerazporedili v ambulante, kjer so bile na voljo za informacije pacientom. »Skoraj enako navodilo smo prejeli iz države šele čez deset dni. Epidemija nas je postavila v situacijo, ko so morali zmanjševati svojo dejavnost: preventivo in specialistične dejavnosti, kjer smo opravljali samo preglede pod nujno in zelo hitro. Če si česa ob drugem valu želimo, je to, da bi lahko vsa dejavnost nemoteno tekla dalje, vendar varno za vse paciente,« opozarja Kokoravčeva.

Epidemija je spremenila tudi delo v šolah, kjer so takoj začeli s poukom na daljavo. To pa je pri nekaterih učencihprineslo težave zaradi neznanja pri uporabi nove tehnologije, nekateri računalnikov niti niso imeli na voljo. »Še večji problem kot začetek dela na daljavo pa je bilo ponovno vračanje v šolo,« pravi ravnatelj novogoriške Osnovne šole Milojka Štrukelj, Janez Kobe. Priporočila in ukrepi, ki so jih izdali pristojni za ponovno vzpostavitev pouka, so se marsikje izkazali za nemogoče. »Žal je bilo veliko več negativnih kot pozitivnih posledic dela na daljavo. Učitelji so bili zelo obremenjeni, delali so ves dan in še ponoči, porušen je letni delovni načrt, znanje ni enakovredno tistemu, ki bi ga pridobili, če bi hodili v šolo,« našteva ravnatelj. »So pa tudi koristi: starši so spoznali vrednostučitelja, začeli so ceniti ta poklic, družine so se povezale in našli smo smiselnost uporabe pametnih telefonov in tablic pri otrocih,« pravi Kobe. Drugi val okužb po njegovem postavlja vprašanje, ali je smiselno vračati otroke v šolo. Na šoli se že pripravljajo scenariji ob morebitnem ponovnem valu okužb.

V nevladnem društvu Šent, ki upravlja novogoriški dnevni center, zavetišče za brezdomce in terensko delo z odvisniki od drog, so v času epidemije pogrešali odziv ostalih strokovnih služb na področju socialnega varstva, pohvalili pa so odzivnost novogoriške občine in Civilne zaščite. Težave z dostopnostjo do informacij so imele invalidske organizacije. Invalidi in asistenti so se soočali s pomanjkanjem zaščitne opreme ter s stiskami z vidika socialne izolacije. Pred izzivom so se znašli tudi v novogoriškem domu upokojencev, kjer so kot prvi med slovenskimi domovi zaprli vrata za obiskovalce. Po razglasitvi epidemije jim je največji problem predstavljala ustrezna varovalna oprema, ki je sprva niso imeli.

Primorski dnevnik (K.M.)