ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje je v četrtek 7.3.2013 pripravil novinarsko konferenco, na kateri so gostje predstavili, kakšne prednosti prinaša odločitev vlade RS, ki je na svoji 46. redni seji dne 24. 1. 2013 sprejela Splošni dogovor za pogodbeno leto 2013, v katerem je dodelila tudi program ter sredstva za dejavnost Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) in kakšni so nadaljnji koraki za uspešno izvedbo projekta.

Prvi štirje timi skupnostne psihiatrične obravnave bodo začeli delovati na območju Novega mesta, Sevnice, Murske Sobote in Koroške, torej tam, kjer je pokritost in dostopnost do psihiatrične pomoči najslabša.

Izredna profesorica na Medicinski fakulteti UL, dr. Vesna Švab, psihiatrinja, je dejala, da se v večini držav OECD načrtovanje služb za duševno zdravje v zadnjih desetletjih usmerja k povečevanju obravnav v lokalni skupnosti. »Družbe se vse bolj zanašajo na oskrbo na domu, v osnovnem zdravstvenem in socialnem varstvu ter v drugih lokalno organiziranih strokovnih službah, čeprav je res, da se povsod po svetu obravnava ljudi z duševnimi motnjami tudi v bolnišnicah in zavodih. V Evropi in v svetu se pri obravnavi duševnih motenj teži k največji možni deinstitucionalizaciji. Duševno zdravje je pomembno, ker ljudem omogoča, da razvijajo in uživajo svoje čustvene, intelektualne, socialne in psihološke potenciale. Z njihovo krepitvijo se krepijo tudi skupnosti, kjer ljudje živijo in se družijo. Dobro duševno zdravje je povezano s socialnim razvojem in blagostanjem«, je poudarila dr. Švabova.

Andreja Štepec, predsednica Sveta uporabnikov ŠENT-a, je poudarila, da bodo z zagotovitvijo storitve skupnostne psihiatrične obravnave, ljudem zagotovljene osnovne človekove pravice, ki so jim bile do sedaj zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev kršene. Dejala je tudi, da upa, da bodo te storitve kmalu na voljo tudi drugje, ne le v štirih regijah, ki so trenutno najslabše pokrite s psihiatri. Tako kot pri drugih boleznih je namreč hitro in strokovno zdravljenje tudi učinkovito, to pa je mogoče zagotoviti le z dostopnostjo zdravstvenih storitev čim bliže domu.

»Po hospitalizaciji, torej ko se svojci z motnjami v duševnem zdravju vrnejo v domače okolje, je še vedno večina skrbi na ramenih svojcev. Še posebno nam je težko, ko se svojci prvič srečamo z duševnimi motnjami. Oboleli v fazi krize noče v bolnišnico, večina tistih, ki pa so tam enkrat bili pa pravi, da ko so bili enkrat v psihiatrični bolnišnici, so postali zaznamovani za celo življenje«, je dejal mag. Edo P. Belak, predsednik združenja ŠENT in predstavnik svojcev. Poudaril je tudi, da je pomembno vlogo odigralo Ministrstvo za zdravje z gospodom Tomažem Gantarjem na čelu.

Doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto je dejala: »Evropske in svetovne smernice narekujejo, še posebej zaradi velikosti problema, da je potrebno skrb in zdravljenje ljudi z duševnimi motnjami povezati z osnovnim zdravstvenim varstvom. Zato je potrebno zdravnikom v osnovnem zdravstvu in njihovim sodelavcem v socialnem skrbstvu zagotoviti asistenco psihiatričnih delovnih skupin, ki lahko odgovorijo takoj v primerih kriz (npr. samomorilske ogroženosti) in spremljajo paciente, ki so kronično bolni v bližini njihovih domov. Skupnostni regionalni programi omogočajo, da dosežemo večje število pacientov, ki jih kot ogrožene identificiramo v lokalnem okolju in hkrati začnemo sistematično izvajati regionalno preventivo. Skupnostna organizacija služb je potrebna zato, ker so duševne motnje zdravstveni, socialni, družinski in zaposlitveni problem, ki se mora reševati in izvajati v bližini pacientovega doma, to je lokalnem okolju«.

Na Koroškem že dlje časa ugotavljamo, da naša populacija precej odstopa v slabšem duševnem zdravju, kot drugod po Sloveniji, zdravstvo pa se še ne zaveda, kako se temu izzivu prilagoditi. Ravno zaradi tega smo se na Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem odločili, da bi na Koroško pridobili program s področja duševnega zdravja oz. skupnostno psihiatrično obravnavo. Pri pripravi programa smo sodelovali z Zdravstvenim domom Ravne na Koroškem, dogovorili smo se o skupnem sodelovanju pri izvajanju tega programa zaradi večih razlogov. Tudi uspehi v smislu znižanja incidence samomorov so nas spodbudili k temu, da še bolj aktivno pristopimo k zmanjševanju tega problema”, je poudaril mag. Evgen Janet, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem.

Vsi prisotni so izrazili upanje, da bo sedaj denar za izvajanje programa odobril še Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Zavedati se moramo namreč, da največji strošek državi in zdravstvu predstavljajo ravno osebe, ki morajo na dolgotrajno zdravljenje v bolnišnico. Hitro in kakovostno ukrepanje pomeni tudi hitro rehabilitacijo, vrnitev v družbeno, socialno in delovno okolje. Ravno slednje pa pomeni tudi, da lahko oseba, če je zdrava in delovno aktivna, prispeva svoj delež v državni proračun.