GRANITNA STENA

Več ur sem sedel pred to skalnato gmoto, ki ji ni bilo videti konca in premišljeval ali naj se lotim podviga ali pa se obrnem in odidem. Več dobrih prijateljev mi je pot odsvetovalo ker, da je pretežka in ne bo dala nobenih rezultatov. Ker pa smo pred leti vendarle preplezali somišljeniki in simpatizerji dobršen del stene sem se odločil, da vendarle poizkusimo še enkrat.

Ta stena je namreč tisti paravan, ki zaenkrat še daje varno zaščito trem velikim akterjem »igre s hudičevim repom«, pri kovanju enormnih dobičkov zase. Številne žrtve na drugi strani pa so za njihova pojmovanja samo nepomembna koleteralna škoda. Pred desetletjem smo NOUPsovci imeli t.i. inovacijsko delavnico v programu dnevnega centra. Med desetimi aktivnimi člani so bili tudi uporabniki s t.i. dvojno diagnozo. Peterice ni več med nami. S poznavanjem in izkušnjami s psihoaktivnimi snovmi pa so vendarle pustili dragocen prispevek za sabo. Ker smo uporabniki psihiatričnih storitev startali na psihiatriji in bili deležni psihiatričnega tretmaja je prav, da jo vsaj bežno predstavimo.

Ker v veliki večini na Slovenski psihiatriji prevladuje t.i. medicinski model, ki lajša tegobe pacientov predvsem s psihiatričnimi zdravili, bi pričakovali, da bodo psihiatri vsaj lastno farmakološko doktrino dosledno upoštevali. Pa je žal niti ne morejo ker se je število ljudi s psihičnimitežavami vsa zadnja leta epidemično povečevalo. Ker t.i. objektivne razmere onemogočajo uspešno zdravljenje se javlja t.i. »sindrom vrtečih vrat« Na žalost pa prav v zadnjem obdobju narašča tudi število hudih ekscesov-tragičnih dogodkov (t.i. Peklenskapomaranča). Na žalost je slovenska psihiatrija zamudila tisti čas, ko so se reformirale psihiatrije v številnih evropskih državah. Nam najbližji je vsekakor tržaški primer (prof. dr.F. Basaglia), skratka zamujamo za kar tri desetletja. Svetla točka je vsekakor projekt skupnostne psihiatrije, ki je pred leti zbudila precej upanja in je imel tudi zagotovljeno podporo v vrhu slovenske medicine. Po mojem mnenju pa se ta zadeva premika prepočasi. Farmacevtska industrija si s svojega zornega kota lahko upravičeno mane roke. Uspešno si je podredila psihiatrično medicino, resnici na ljubo ima v svojem primežu kar celotno medicino. Za to tudi ne potrebuje več toliko marketinških prijemov kot pred desetletjem, ko so se kar vrstile razne okrogle mize z uporabniško tematiko v Cankarjevem domu in so z bogato obložene mize kapnile tudi drobtinice za uporabnike. Uspešno so uveljavili tretjo generacijo anipsihotikov in sedaj ni več potrebe po delitvi drobtinic.

Postavlja se vprašanje kako se bodo razvijale stvari po novem, ko doživlja pravo renesanso, nov razcvet psihoterapija. Pa tudi številne nutricistične asociacije, ki niso preveč navdušene nad zvarki iz farmacevtske kuhinje. Pa vse te nove usmeritve v resnici ne ogrožajo farmacije,saj ji vendar gre vedno na roke t.i. »črni trg z drogo« katere poraba že leta strmo narašča.Ker pa zdravstvena statistika dokazuje, da vsak tretji odvisnik postane tudi psihiatrični uporabnik, se ji ni treba bati za izgubo strank. Money, money turn world around. Nekdanjemu sotrpinu, pesniku, ki je prezgodaj končal psihosocialno rehabilitacijo, avtorju skovanke psihiatrična država pa po tej poti sporočam: Nič novega v psihiatrični državi!

Sebi in tistim, ki so jim te vrstice zvenele preveč črnogledo pa: Sicer pa se nobena juha nepoje tako vroča kot se skuha.

Lep pozdrav,

Bogo Krajnc alias poslednji mohikanec
Ljubljana 12.11.2017

Dodaj odgovor za Anonimno Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.