Pred dvema mesecema se mi je ponudila priložnost za aktivno vključitev v skupino za samopomoč, ki jo vodi ga. Andreja Štepec. Koncept delovanja skupine – ozaveščanje in krepitev moči uporabnikov, ki ga je predstavila Andreja na uvodni delavnici, je po mojem mnenju napreden in se ne sklada ravno z običajnimi pogledi na položaj in vlogo uporabnikov na Šentu – Kliče namreč po spremembah in novemu pristopu s strani strokovnih delavcev. Seveda pa je nujen tudi prispevek uporabnikov samih.

Glede na število vključenih, zlasti pa tudi na jasno izražen interes po izboljšavah pri uporabnikih samih, sem kar zmeren optimist. O predlogih ne samo debatiramo, ampak jih tudi evidentiramo in predajamo naprej (npr. svetu uporabnikov), ob svojem času pa bomo tudi terjali odgovore nanje. Na zadnji delavnici se je odprlo tudi vprašanje usihajočega števila uporabnikov na DC (dnevni center Šent) Ljubljana in primerjava s sorodnim združenjem za duševno zdravje. Da se na Altri tare ljudi, da je tam vse boljše, da te tam bolj prijazno sprejmejo in
upoštevajo, o tem čivkajo že vrabci na strehi. Ker se kot dolgoletni uporabnik Šenta prav dobro spominjam tudi časa, ko je bilo ravno obratno, se mi ob teh primerjavah zmeraj obudi rahlo neprijeten občutek in številna vprašanja. Brez dvoma je Šent mnogo večji, bolj kompleksen sistem kjer manjši sektorji zlahka postanejo podhranjeni. Manjša Altra pa je bolj fleksibilna in se lažje prilagaja novemu času. Ima tudi izvrstno lokacijo. Brez dvoma je t.i. objektivnih razlogov še več.

Pri takem premlevanju kdo je odgovoren za tako stanje in kaj bi se dalo narediti, pa se človeku nehote prikrade v glavo tudi znani pregovor o tem, »da riba smrdi pri glavi«.
Glede na dejstvo, da ima Šent veliki potencial in ima na razpolago možnost, da ponovno obudi nekatere dejavnosti, ki so včasih pritegovale uporabnike, sem vseeno optimist in
verjamem, da bo tudi glede tega prišel čas, ko bo zasedel mesto, ki mu gre.
V upanju, da bo res tako, vas lepo pozdravljam.

Bogo Kranjc

V Ljubljani, 15.10.2017